Franja

Naupactus (Naupactos) -ī, f (Ναύπακτος) Navpákt, pomembno utrjeno mesto s pristaniščem v ozolski Lokridi ob Korintskem zalivu, dolgo časa last Ajtolcev (novogr. Epaktos, it. Lepanto): Ci., C., L., Mel., Plin. (pri katerem v nekaterih izdajah najdemo Naupactos). Od tod adj. Naupactōus 3 navpáktski, iz Navpákta: Achelous O.

Nauportus -ī, Navpórt

1. f mesto v Zgornji Panoniji (zdaj Vrhnika): Vell., T.

2. m reka pri mestu Navport, Savin pritok (zdaj Ljubljanica): Plin.

Naustathmos (Naustathmus) -ī, m (Ναύσταϑμος) Navstátmos

1. pristanišče pri Fokaji (Phocaea) v Joniji: L.

2. pristan v Kirenajki, severovzhodno od Kirene na vzhodni obali istoimen(sk)ega rta: Mel.

3. pristaniško mesto na Siciliji med Sirakuzami in reko Helor: Plin.

Nautaca -ōrum, n (Ναύτακα) Návtaka (Návtake), mesto ali pokrajina v Sogdiani ob reki Oks, povezano z vojaškimi pohodi Aleksandra Velikega v letih 329—327: Cu.

naved|ek [é] moški spol (-ka …) das Zitat
mesto navedka die Belegstelle

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

Naxos ali Naxus -ī, acc. -on, f (Νάξος) Náksos

1. največji izmed kikladskih otokov v Egejskem morju, sloveč po izvrstnem vinu, krasnih kamnolomih marmorja, Bakhovem bogočastju in mitu o Ariadni, ki jo je tam zapustil Tezej (zdaj Naxia ali Axia): Pr., Mel., Plin., bacchatamque iugis Naxum viridemque Donusam … legimus V. Od tod adj. Naxius 3 (Νάξιος) náksoški, náksijski, z Náksosa: turba Pr., ardor (= corona Ariadnes (ozvezdje)) Col. poet., iuncus Plin., Naxia cos Plin. ali subst. Naxium -iī, n náksoški brusnik (brusni kamen, brus), náksoška osla (Ναξία ἀκόνη), brusni kamen, ki so ga pridobivali na Naksosu in Cipru: Plin. Subst. Naxica -ōrum, n spis (delo) o Náksosu: Hyg.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, pozneje Tauromenium: Plin.

nazaj²

1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!

4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)

Nāzara -ae, f: Iuvenc. in (nav.) Nazareth, f, indecl.: Vulg. (Ναζαρέϑ, Ναζαρέτ, Ναζαρά) Názara, Názaret, mesto v Palestini (zdaj Nassara, Nassere ali Nasirah) Od tod

1. adj. Nāzarēnus 3
a) názarski, nazarénski, nazaréški, iz Názare, iz Názareta; subst. Nāzarēnus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan (= Christus): Prud., Vulg.
b) apel. = krščanski: disciplina Prud. Nāzareus 3 = Nazarenus 3: viri Prud. = kristjani. Nāzarus 3 názarski, nazarénski, v Názari, nazaréški, v Názaretu: plebes Iuvenc.

2. subst. Nāzaraeus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan, preb. Nazare(ta): Vulg.

Nazaret samostalnik
tudi v svetopisemskem kontekstu (mesto v Izraelu) ▸ Názáret [izraeli város]

Neandros -i, f (Νέανδρος) Neánder, mesto v Troadi: Plin.

nebranjen [è] (-a, -o) ohne Schutz
nebranjeno mesto die Blöße

Neē -ēs, f in Nea -ae, f (Νέα) Néa, mesto v Troadi: Plin.

negōtiālis -e (negōtium) kakega posla se tičoč, posloven, stvaren: pars negotialis est, in quo quid iuris ex civili more et aequitate sit, consideratur (naspr. pars iudicialis) Ci., ei (sc. rhetoricae) locum in ethice negotialem assignant, id est πραγματικόν Q. odkazujejo ji mesto v etiki, namreč dejavnost v javnem življenju, tj. pragmatičnost.

nekomercialen pridevnik
(neprofiten) ▸ nem kereskedelmiUporabniki lahko uporabljajo spletno mesto le za osebne in nekomercialne namene. ▸ A felhasználók csak személyes és nem kereskedelmi célokra használhatják a honlapot.Trinajst nekomercialnih radijskih postaj je v tekmovalni del festivala prijavilo 97 prispevkov. ▸ Tizenhárom nem kereskedelmi rádióállomás 97 műsort nevezett be a fesztivál versenyrészébe.
Nekomercialna vsebina njihovih programov vsekakor ne prispeva k velikim zaslužkom. ▸ A programjaik nem kereskedelmi tartalmai sehogy sem hoznak nagy profitot.

Nemausum -ī, n: Plin. ali Nemausus -ī, f: Mel., Aus.

1. Nemávz, mesto v Narbonski Galiji s krasnimi studenci (zdaj Nimes). Od tod adj. Nemausēnsis (Nemansiēnsis) -e nemávški: Nemausensis caseus Plin., in Nemausiense agro Plin.; subst. Nemausēnsēs -ium, m Nemavzáni (Nemavzéni), preb. Nemavza: Plin., Suet.

2. Nemausus -ī, m Nemávz, reka blizu mesta Nemavza: Aus.

Nemesē (po drugih Temesē, gl. to besedo) -ēs, f Némeza, mesto v Brutiju: O.

Nemetocenna -ae, f Nemetokéna, glavno mesto Atrebatov (Atrebates) v Belgijski Galiji blizu Skaldinih (Schelde) virov (zdaj Arras): Hirt.

Nemossus -ī, f Nemós, mesto v Akvitaniji, glavno mesto Arvernov (zdaj Clermont): Lucan.

nemški pridevnik
1. (o Nemčiji in Nemcih) ▸ németPovezane iztočnice: nemška marka

2. (o lastnosti) ▸ német, németes Nemški red in disciplina sta poznana po vsem svetu. ▸ A német rend és fegyelem közismert az egész világon.
Imate nemško disciplino, ste zelo delavni. ▸ Maga németesen fegyelmezett, nagyon dolgos.
Vse poteka gladko in z značilno nemško natančnostjo. ▸ Minden zökkenőmentesen és a jellemző német pontossággal folyik.