Franja

celokúpen (tout) entier, total, global, complet, d'ensemble

celokupni dohodki le revenu total

celôta (-e) f

1. tutto; insieme, totalità:
povezati dele v harmonično celoto unire le parti in un tutto armonico
to je v interesu naroda kot celote è nell'interesse della nazione nel suo insieme

2. v celoti completamente; nel suo insieme, in tutto:
plan je bil v celoti izpolnjen il piano è stato realizzato completamente
stanje se je, vzeto v celoti, popravilo la situazione nel suo insieme è migliorata
knjižnica ima v celoti milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di volumi

celsitūdō -inis, f (celsus)

1. visokost = postavnost, vznesenost: corporis Vell.

2. visokost = višina kake gore: summae celsitudinis esse Ap.; met. = visoka gora: aversa, erectior Ap.

3. pren.
a) višek, visoko stališče: huius saeculi Aug., historiae discurrere per negotiorum celsitudines assuetae Amm. = le najvažnejše dogodke pretresati.
b) v pozni lat. visokost kot naslov: Cod. Th.

céna prix moški spol , valeur ženski spol , coût moški spol

cena na debelo prix de gros
cena na drobno prix de détail
enotna cena prix unique
fiksna cena prix fixe (ali ferme)
kupna, nabavna cena prix d'achat
prodajna cena prix de vente
tovarniška, lastna cena prix de revient, prix coûtant, prix de fabrique
ugodna cena prix avantageux
znižanje cen diminution ženski spol (ali baisse ženski spol) des prix
zvišanje cen majoration ženski spol (ali augmentation ženski spol) des prix
besede brez cene des mots sans valeur
dviganje cen la hausse des prix
najnižja cena prix minimum (ali plancher moški spol)
popustiti ceno baisser le prix
po tržnih cenah aux prix du marché
pretirana cena prix fou (ali exagéré, excessif, exorbitant)
prodajati pod ceno vendre à bas prix (ali au-dessous du prix)
prodajati po znižani ceni vendre à prix réduit (ali en solde, soldé)
proizvodna cena prix à la production
reklamna cena prix réclame, prix publicitaire
tržna cena prix courant (ali coté), cours moški spol du marché
za vsako ceno à tout prix, coûte que coûte
znižati ceno réduire (ali baisser) le prix

cēnāculārius (cēnāclārius) 3 (cēnāculum) k nadstropju spadajoč, le kot subst.

1. cēnāculārius -iī, m zakupnik hišnih nadstropij, ki jih nato oddaja posameznikom: Ulp. (Dig.)

2. cēnāculāria -ae, f zakup nadstropij: cenaculariam exercere Ulp. (Dig.)

cendre [sɑ̃dr] féminin pepel

les cendres posmrtni ostanki
(religion) mercredi masculin des Cendres pepelnična sreda
cendres folles fin pepel v zraku (iz dimnikov)
couver sous la cendre (figuré) tleti pod pepelom, pod površjem
réduire, mettre en cendres upepeliti, uničiti z ognjem
(religion) faire pénitence avec le sac et la cendre delati pokoro v raševini in s pepelom na glavi

cenno m

1. migljaj, znamenje, znak:
gli fece cenno che aveva capito pokazal mu je, da je razumel
comunicare a cenni sporazumevati se z znaki

2. kratko pojasnilo; kratko sporočilo:
il giornale ha dato del fatto solo un cenno o dogodku časnik prinaša le kratko sporočilo

3. pren. opozorilo, znak:
la struttura dà cenno di cedimento konstrukcija kaže znake, da se podaja, popušča

cēnseō -ēre, cēnsuī, cēnsum (prim. osk. censaum = lat. censere, osk. censamur = lat. censetor, osk. keenzstur = lat. censor)

I.

1. šteti, prešteti (preštevati): capite censi S., Gell. „po glavah šteti“, razred najrevnejših rim. državljanov, ki jih niso cenili po imetju, ampak le šteli po glavah.

2. drž. pr. imetje rim. državljana ceniti, popis(ov)ati: censores populi aevitates, suboles, familias pecuniasque censento Lex ap. Ci. naj štejejo in cenijo, quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci., censebantur ducena quinquagena milia capitum L., undecim milibus haec classis censebatur L. državljani tega razreda so morali imeti vsak po 11000 asov, censum censere L. uradno ceniti, imetje popisati, legem censui censendo dicere L. zakonito določiti način ali obrazec cenitve = censendi formula L., censendo (sc. censui) finem facere L.

3. v pass.: svoje imetje dati ceniti, popisati, zaradi popisa prijaviti, z acc. vsote imetja = ceniti se na..., imeti toliko; najprej med.: Gell., voluisti magnum agri modum censeri;... census es numeratae pecuniae CXXX Ci. cenil si se, dal si se ceniti na..., illud quaero, sitne ista praedia censui censendo Ci. ali se naj navedejo pri cenitvi, se naj vzamejo v cenzorski zapis, census equestrem summam nummorum H.; act.: in qua tribu ista praedia censuisti? Ci. — Subst. pt. pf. cēnsum -ī, n (= cēnsus 3. b): Ci. Poet. ap. Non.

4. pren.
a) ceniti, imeti za..., šteti za...: expensa Pl., in anulo censendum nil nisi dantis amor O., rem censere atque aestimare Ci.; od tod tudi: de quo censeris O. za čigar pripadnika te imajo; med.: (hanc dilectam) est inter comites Marcia censa suas O. je prištevala kot miljenko svojim spremljevalkam, hos est dea censa parentes O. je imela za starše.
b) α) censeri aliquo ali aliquā re ceniti se, svojo vrednost dobivati po kom ali čem: Sen. ph., Plin., Mart., Ap., Aristides, quo totius Graeciae iustitia censetur Val. Max., Democritus cum divitiis censeri posset Val. Max., hic te commilitone censetur Plin. iun., Eratosthenes multiplici variāque doctrinā censebatur Suet. β) censeri nomine, cognomine imenovan biti z imenom, priimkom, quo cognomine censeretur, interrogatus Val. Max., nomen, quo tu censeris, aiebat Ap.
c) meniti, misliti, biti mnenja, izreči (izrekati) se za...: haud aliter censeo Ter., quid censetis? Ci. kaj mislite?, de ea re ita censeo Ci.; z dvojnim acc.: quom aspicias tristem, frugi censeas Pl., quid censes munera terrae? H.; z ACI: non vidisse undas me maiores censeo pl., ego amplius deliberandum censeo Ter., maiores nostri censuerunt causam mortis esse quaerendam Ci. quibus argumentis accusatorem censes uti oportere? Ci.; s finalnim stavkom: magno opere censeo: desistas! Ci.; pogosto vrinjeno: sed tu, Acci, consideres — censeo — diligenter Ci.; z inf.: censeo ergo in propinquum agrum mercari Col., cum alii in Palatium redire, alii Capitolium petere censerent T.; occ. α) (o senatorju) meniti = glasovati (za kaj), izjaviti (izjavljati) se, predlagati, svetovati: ceterum censeo Carthaginem esse delendam Ca., Servilio adsentior et hoc amplius censeo Pompeium fecisse Ci., captivos redendos (esse) in senatu non censuit Ci., de ea re ita censeo, uti consules dent operam Ci. s samim acc.: pars deditionem, pars eruptionem censebant C. so glasovali za... β) (o senatu) skleniti, odločiti, odrediti, ukreniti: hi sunt homines, quos nuper senatus in hostium numero habendos censuit Ci., patres conscripti mihi pecuniā publicā aedificandam domum censuerunt Ci., senatus censuit, uti (praetor) Aeduos defenderet C., bellum Samnitibus patres censuerunt L.; poklas. in redko z dat.: aram Clementiae censuere T. so sklenili posvetiti, so prisodili.

— II. cēnseō -ēre = succēnseō, jeziti se na koga ali nad kom: ne vobis censeam, si ad me referretis Varr. ap. Non.

Opomba: Pf. cēnsiit in inf. pr. pass. cēnsīrī: stari zemljemerci; pt. pf. cēnsītus: stari zemljemerci in Cod. I.

cēnsiō -ōnis, f (cēnsēre)

1. cenzorska cenitev, popisovanje državljanov, cenzura: Varr., c. capitis Gell. popisovanje najnižjega državljanjskega razreda, ki so ga šteli le po glavah, ne pa cenili po imetju (gl. cēnseō I. 1.).

2. kaznovanje po cenzorju (prim. cēnsor 1. b): censionem facere P. F. cenzorsko kazen prisoditi, kot cenzor kaznovati; od tod šalj. pren.: c. bubula Pl. kazen z bikovko.

3. pren.
a) stroga sodba: Ambr.
b) mnenje, izjava: ne censionem semper facias Pl. da ne boš venomer gonil svojega „censeo“ („menil bi“).

cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.

censure [sɑ̃sür] féminin graja; cenzura; ostra kritika

censure militaire vojaška cenzura
censures cinématographiques filmska cenzura
censure préventive predcenzura
le film est à la censure film je v cenzuri

cent¹ [sɑ̃] adjectif; masculin sto (izraža tudi veliko, nedoločeno število)

il a cent fois raison stokrat ima prav
les Cents jours sto dni Napoleonove vlade po vrnitvi z Elbe
le cent (familier) stranišče na deželi, v gostilni
pour cent za vsoto sto frankov
(prêter) à cinq pour cent (posoditi) po 5% obrestih
cent pour cent (figuré) popolnoma, čisto, stoodstotno
les trois pour cent renta, ki donaša 3 franke na 100 frankov
en un mot comme en cent z eno besedo, skratka
je suis aux cent coups ne vem, kje se me glava drži; besen, ogorčen, nor sem
gagner des mille et des cents (familier) zaslužiti denarja ko smeti
je vous le donne en cent tega ne uganete; uganite!
il y a cent à parier contre un stavim 100 : 1
faire les cent pas hoditi sem in tja
il y a cent sept ans tega je že zelo dolgo
faire les cent, les quatre cents coups živeti neredno, nemirno, avanturistično, (otrok) biti nediscipliniran

cènt¹ (-a) m quintale:
pren. imeti denarja na cente avere quattrini a palate
pren. noge so mi kot cent ho le gambe pesanti come il piombo

centaurēum -ī, n (gr. κενταύρειον), pravzaprav „kentavrska zel“, po ljudski etim. pozneje na „centum aurei“ naslonjena beseda, od tod sl. stozlat(nik), zlati grmiček, tavžentroža; le v pl.: Lucr., Lucan., grave olentia centaurea V. — Soobl.

1. centaurium -iī, n (κενταύριον): Lucr., Plin., c. maius Plin. svedrc, veliki stozlat, c. minus Plin. zlati grmiček stozlatnik.

2. centauria -ae, f (κενταυρία): Ap. H.

centrale

A) agg. srednji, središčni; osrednji, glaven, centralen (tudi pren.):
problema centrale glavni problem
riscaldamento centrale centralno gretje
edificio centrale glavna, osrednja stavba
Europa Centrale Srednja Evropa

B) f centrala:
la centrale e le filiali centrala in podružnice
centrale del latte mlekarna
centrale telefonica telefonska centrala
centrale elettrica električna centrala
centrale idroelettrica hidroelektrarna
centrale termoelettrica termoelektrarna
centrale nucleare jedrska elektrarna, nuklearka

cēntro m

1. središče, središčna točka, center:
il centro della terra zemeljsko središče
fare centro pren. zadeti v polno
essere al centro di biti v središču česa
le vie del centro ulice mestnega središča
centro storico center, mestno jedro

2. polit.
partiti di centro sredinske stranke

3. šport center (igrišča):
mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

4. fiz.
centro di gravità težišče

5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
centro d'influenza vplivni center
centri di potere centri oblasti

6.
centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
centro fieristico sejem, sejemski kompleks

7.
centro didattico šolski center
centro raccolta profughi zbirni begunski center

cēpa (caepa) -ae, f (prim. gr. καπύω dišim) čebula: Varr. ap. Non., O., Col., Plin. idr. — Soobl. cēpe (caepe) le v nom. in acc. sg. neutr.: H., Pers., Gell. idr.

cépati (-am) imperf. ➞ pocepati

1. cadere; crollare:
žarg. cepati na izpitu essere bocciato all'esame

2. (poginjati) morire (in massa):
cepati kot muhe morire (in massa) come le mosche

3. pog. (prihajati v presledkih) arrivare (pian piano)

cepíti (-im) imperf.

1. spaccare

2. scindere

3. agr. innestare

4. med. vaccinare:
pren. cepiti dlako spaccare il pelo in quattro, rivedere le bucce

ceramica f

1. keramika; lončarstvo

2. keramika (izdelek):
le ceramiche di Faenza keramike iz Faenze