Franja

sklénjen concluso; acordado

kot je bilo sklenjeno conforme al acuerdo adoptado
sklenjeno! ¡de acuerdo! ¡trato hecho!

sklep⁴ [è] moški spol (-a …) pri sklepanju: der [Schluß] Schluss, die Folgerung (aus), die [Schlußfolgerung] Schlussfolgerung; der [Rückschluß] Rückschluss; (obratni [Umkehrschluß] Umkehrschluss, popolni [Ganzschluß] Ganzschluss, po verjetnosti [Wahrscheinlichkeitsschluß] Wahrscheinlichkeitsschluss, varavi [Fangschluß] Fangschluss, verižni [Kettenschluß] Kettenschluss)
zmotni/napačen sklep [Trugschluß] Trugschluss, [Fehlschluß] Fehlschluss
potegniti kot sklep [schlußfolgern] schlussfolgern
ki ne dopušča sklepa unschlüssig

sklep⁵ [è] moški spol (-a …)

1. odločitev: der [Beschluß] Beschluss, trdni osebni: der Vorsatz

2. uradni: der [Beschluß] Beschluss, die Entschließung, die Entscheidung; sodišča: der Spruch; (odločba) der [Beschluß] Beschluss, der Bescheid; (dokazni sklep Beweisbeschluss, družbenikov [Gesellschafterbeschluß] Gesellschafterbeschluss, kongresa stranke [Parteitagsbeschluß] Parteitagsbeschluss, pravo o uvebi postopka [Eröffnungsbeschluß] Eröffnungsbeschluss, parlamenta [Parlamentsbeschluß] Parlamentsbeschluss, senata [Senatsbeschluß] Senatsbeschluss, vlade [Regierungsbeschluß] Regierungsbeschluss, sodni [Gerichtsbeschluß] Gerichtsbeschluss, večinski [Mehrheitsbeschluß] Mehrheitsbeschluss)
veljati kot sklep [Beschlußcharakter] Beschlusscharakter haben
dozorel za sklep [beschlußreif] beschlussreif
manjšina, ki lahko prepreči sprejem sklepa die Sperrminorität
sprejemanje sklepa/ov die [Beschlußfassung] Beschlussfassung

skliceváti se

sklicevati se na koga apelar a alg; remitirse a alg
sklicevati se na koga kot pričo apelar al testimonio de alg
sklicevati se na kaj referirse a a/c, remitirse a a/c; apoyarse en a/c; citar a/c; invocar a/c; alegar a/c
sklicevati se na zakon invocar la ley

skopnéti to melt; figurativno to disappear

sneg je skopnel the snow has melted
skopnéti kot sneg to melt like snow
njegovo premoženje je hitro skopnelo his fortune had soon melted away
skopóst miserliness, niggardliness; stinginess; avarice
skoprnéti to languish (za for); to pine away

skopuh samostalnik
lahko izraža negativen odnos, pogosto v leposlovju (o pretirani varčnosti) ▸ fösvény, fukar, zsugori
Tako bo stari skopuh končno pripravljen odšteti dvajset tisočakov. ▸ Így a vén fösvény végre készen áll majd húszezret kifizetni.
Ded, ki je slovel kot skopuh, je ugrabiteljem sporočil, da denarja ne bo dal. ▸ kontrastivno zanimivo A nagypapa, aki zsugoriságáról volt híres, azt üzente az emberrablóknak, hogy nem fizet.

skuha|ti (-m) kuhati

1. kochen, [fertigkochen] fertig kochen (na mehko weich kochen, napol vorkochen, do mehkega butterweich kochen)

2.
figurativno kaj/kakšno skuhati (etwas) aushecken, ausbrüten

3.
figurativno skuhati se es vor Hitze kaum aushalten können
|
figurativno nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird
pojesti, kar si je kdo skuhal die Suppe auslöffeln

skúnk zoologija skunk

progasti skúnk striped skunk
smrdljiv kot skúnk skunkish, mephitic
skúnkovo krzno skunk

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

slábše prislov worse

slábše kot prej worse than before
vedno slábše from bad to worse
nič slábše none the worse
na, v slábše for the worse
toliko slábše zanj so much the worse for him
lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
slábše ne moreš napraviti you can't do worse
obrniti se na slábše to take a turn for the worse
stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
sprememba na slábše a change for the worse
spremeniti se na slábše to change for the worse
izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
toliko slábše! more's the pity!

slábše peor

vedno slabše cada vez peor
toliko slabše tanto peor, peor que peor
iti vedno slabše ir cada vez peor, ir de mal en peor
vedno slabše gre eso va de mal en peor
slabše se počutiti (bolnik) estar peor
slabše kot kdajkoli peor que nunca

slabš|i (-a, -e) schlechter (kot als)
slabši jaz der innere Schweinehund
postati slabši schlechter werden, zurückfallen
postaviti v slabši položaj benachteiligen

slábši -a, -e worse

vedno slábši, -a, -e, vse slábši, -a, -e worse and worse
on je slábši, -a, -e kot njegov brat he is worse than his brother
danes je njegovo stanje še slabše his condition is even worse today
to bi bilo še slabše it would be worse still
vreme ne bi moglo biti slabše the weather is at its worst
slabše stvari nisi mogel napraviti you couldn't have done a worse thing
položaj postaja vedno slábši, -a, -e matters are going from bad to worse (ali are becoming worse and worse)

slábši pire, plus mauvais

letošnje vino je slabše kot lansko le vin de cette année est plus mauvais (ali moins bon) que celui de l'an dernier
vsak dan je slabši (zdravstveno) son mal empire chaque jour

slábši (-a -e) adj.

1. komp. od slab peggiore, più cattivo, più brutto:
podjetje je v slabšem položaju kot lani l'impresa è in una situazione peggiore dell'anno scorso
predstava je bila slabša od včerajšnje l'odierno spettacolo è stato più brutto di quello di ieri

2. (ki je manj kakovostne vrste) peggiore, più scadente; meno sviluppato:
izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala il prodotto costa poco perché di materiale più scadente

slad|ek (-ka, -ko) süß, pretirano: übersüß; paprika: edelsüß
slad kot med figurativno zuckersüß, süß wie Zucker
➞ → sladka/sladki/sladko

sládek sweet; sugared; honeyed; syrupy

sládek kot méd as sweet as honey
sládki grah sweet pea
sládki koren botanika liquorice
sládka voda fresh water
imeti sládek okus to taste sweet, to have a sweet taste

sládek (-dka -o) adj.

1. dolce; zuccherato; saporito:
sladek kot med dolce come il mele
sladka kava caffè zuccherato, dolce

2. di acqua dolce (non salata)

3. pren. dolce, tenero; caro:
sladke oči, sladka usta occhi dolci, labbra dolci, tenere

4. pren. (pretirano prijazen) untuoso, mellifluo, caramelloso:
nagovoriti s sladkim glasom fare un discorso mellifluo, untuoso

5. pren. (prijeten, dobrodejen) dolce, piacevole, grato:
sladki spomini grati ricordi
pogrezniti se v sladke sanje sprofondare in, abbandonarsi a dolci sogni
imeti sladko življenje fare la dolce vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. sladka koreninica felce dolce, polipodio (Polypodium vulgare)
gastr. sladka repa rape lesse
sladki koren liquirizia (Glycyrrhiza glabra)

slam|a ženski spol (-e …) das Stroh (koruzna Maisstroh, pšenična Weizenstroh, riževa Reisstroh)
bala slame der Strohballen
kopica/kup slame der Strohhaufen
zvezdica iz slame der Strohstern
goreti kot slama brennen wie Stroh
na slami im Stroh
imeti okus kot bi slamo jedel schmecken wie Stroh
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
mlatiti prazno slamo leeres Stroh dreschen
s slamo krit gradbeništvo, arhitektura strohgedeckt
stiskalnica za slamo die Strohballenpresse

slap moški spol (-a, -ova, -ovi) geografija der Wasserfall
kot slap wasserfallartig