Franja

dláka (-e) f

1. anat. pelo:
puliti si dlake strapparsi i peli

2. (živalska dlaka) pelo, peli:
naježiti dlako arricciare il pelo
odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello

3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
PREGOVORI:
kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio

dláka pelo m

kamelja dlaka pelo de camello
proti dlakam arriba
iskati dlako v jajcu buscar pelos en la leche (ali en la sopa), buscarle el pelo (ali pelos) al huevo
dlako cepiti cortar un pelo en el aire; sutilizar; perderse en detalles nimios
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos (ali pelillos) en la lengua

dnò (-à) n

1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico

do^*1 [du:]

1. prehodni glagol
napraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati
sleng varati
gledališče igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti
domačno pogostiti; odsedeti (kazen)

2. neprehodni glagol
delati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovati

to do battle bojevati se
to do better poboljšati se
to do one's best na vso moč se truditi
to do s.o.'s bidding izpolniti ukaz koga
to do one's bit storiti svojo dolžnost
to do brown oslepariti
to do business trgovati
to do credit biti v čast
to do one's damnedest na vso moč se truditi
I have done my best potrudil sem se, kar se da
to do a drink piti
to do a favour izkazati ljubeznivost
to do good prijati, dobro (komu) storiti
to do a guy popihati jo, zbežati
to do one's hair počesati se
to do harm škodovati
to do one's heart good prijati komu
to do the heavy ošabno se vesti
to do the honours poskrbeti za goste
to do s.o. an ill turn zagosti jo komu
to do s.o. injustice storiti komu krivico
to do justice odkrito priznati; pogovorno s slastjo pojesti
how do you do dober dan, pozdravljeni
to do like for like vrniti milo za drago
to do the messages iti po opravkih
to do a mean thing podlo ravnati
to make do prebijati se, shajati s svojimi sredstvi
pogovorno nothing doing s tem ne bo nič
to do a part imeti vlogo
to do pictures iti v kino
to do a place ogledati si kak kraj
to do s.th. on the Q. T. delati kaj na skrivaj
to do sums reševati (računske) naloge, delati račune
pogovorno to do the talking imeti glavno besedo
to do things by halves delati stvari na pol
sleng to do time sedeti v ječi
to do s.o. a good turn narediti komu uslugo
to do the trick doseči namen
to do o.s. well privoščiti si
to do well dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutiti
well-to-do premožen, bogat
to do a room pospraviti sobo
do well and have well kdor si dobro postelje, dobro spi
that will do to zadostuje
that won't do to ne gre, to ni dovolj
one must do at Rome as the Romans do kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
it was do or die with him šlo mu je za življenje ali smrt
what can I do for you? s čim vam lahko postrežem?

do² prep.

1. (za izražanje meje v prostoru) a, fino a:
voda sega do pasu l'acqua giunge fino alla cintola
v vodi do nad kolena nell'acqua fin sopra i ginocchi
pren. priti do sklepa giungere alla conclusione

2. (za izražanje meje v času, do katere seže dejanje) fino a, a:
bedeti do jutra vegliare fino al mattino
ura je pet do enajstih mancano cinque minuti alle undici

3. (za izražanje količine) fino a, a:
zapor do treh dni arresto fino a tre giorni (al massimo)

4. od ... do da... a:
vlak vozi od Ljubljane do Trsta il treno viaggia da Lubiana a Trieste
odprto 7—20 aperto dalle sette alle venti

5. (za izražanje načina, posledice dejanja; za izražanje visoke stopnje):
do kože moker completamente bagnato, bagnato fradicio
odkrit do brezobzirnosti oltremodo sincero

6. (za izražanje čustvenega razmerja) di, a, per:
dekletu ni do plesa la ragazza non ha voglia di ballare, alla ragazza non va di ballare
imeti pravico do pokojnine aver diritto alla pensione
imeti veselje do glasbe aver passione per la musica
biti usmiljen do trpečih aver pietà dei sofferenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vse do črke tako non è proprio così
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti (fino all'ultimo)
pren. težav ne premagaš od danes do jutri le difficoltà non si possono superare dall'oggi al domani
sestanek je do nadaljnjega odložen la riunione è rimandata sino a nuovo avviso
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo

dobič|ek moški spol (-ka …) der Gewinn, der Profit; -gewinn (čisti Reingewinn, energijski Energiegewinn, inflacijski Inflationsgewinn, kosmati Rohgewinn, navidezen Scheingewinn)
davek na dobiček die Gewinnsteuer
dvig dobička die Gewinnentnahme
ugotovitev dobička die Gewinnfeststellung
delež pri dobičku die Ergebnisbeteiligung, Gewinnbeteiligung, Erfolgsbeteiligung
imeti dobiček Gewinn machen
imeti dobiček od Gewinn ziehen aus, figurativno Kapital schlagen aus, profitieren von
obetati dobiček gewinnträchtig sein
prinašati dobiček einen Gewinn abwerfen
kdor ima dobiček der Gewinner, ženska: die Gewinnerin
hlepenje po dobičku die Profitgier
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte

dobíček gain moški spol , bénéfice moški spol , profit moški spol , avantage moški spol

čisti dobiček bénéfice moški spol net, profit moški spol net
grobi, kosmati dobiček bénéfice brut
imeti dobiček od česa tirer profit (ali parti, bénéfice, avantage) de, profiter, bénéficier de
dobiček prinašati profiter, rapporter, être profitable (ali lucratif)

dobíček ganancia f , beneficio m , provecho m , lucro m

čisti dobiček beneficio líquido
dati dobiček producir ganancia
doseči lepe dobičke obtener grandes ganancias
delati bajne dobičke hacer ganancias fabulosas
imeti dobiček od sacar (ali tener) ganancia de
deliti dobiček partir la ganancia
prinesti dobiček rendir beneficio
prodati z (brez) dobičkom vender con (sin) ganancia
biti udeležen pri dobičku participar en los beneficios
delež pri dobičku participación f en los beneficios
delitev dobička reparto m de beneficios
razdelitev dobička distribución f de beneficios

doblón moški spol zlatnik

apalear doblónes imeti denarja ko pečka

dobr|o² [ô] srednji spol (-ega …)

1. das Gute (Gutes); Gut
dobro in zlo Gut und Böse
dobro in hudo Gut und Übel

2. knjigovodsko:
v dobro das Haben
knjižiti v dobro gutschreiben
imeti v dobrem guthaben (tudi figurativno)
figurativno šteti v dobro komu kaj (jemandem etwas) hoch anrechnen, zugute halten
točka v dobro der Pluspunkt

dognáti to find; to ascertain (da that...); to establish

dognano dejstvo an established fact
imeti (kaj) za dognano to take (something) for granted

dohod|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. das Einkommen, Einkünfte množina
dohodek iz gospodarske dejavnosti Erwerbseinkünfte množina
-einkommen (bruto Bruttoeinkommen, celokupni Gesamteinkommen, čisti Reineinkommen, dejanski Realeinkommen, po osebi Pro-Kopf-Einkommen, po učinku Leistungseinkommen, v naravi Naturaleinkommen, Roheinkommen, letni Jahreseinkommen, mesečni Monatseinkommen, minimalni Mindesteinkommen, narodni Nationaleinkommen, Volkseinkommen, neto Nettoeinkommen)
katastrski dohodek der Bodenertrag

2. iz delovnega razmerja: der Lohn, das Gehalt, Bezüge množina
letni dohodek Jahresbezüge množina
➞ → osebni dohodek

3. (prejemki) die Einnahme, Einnahmen množina
dohodek iz najemnin die Mieteinnahme
dohodek od obresti die Zinseinnahme
predvideni dohodek die Solleinnahme, die Einnahmeerwartung
stranski dohodek die Nebeneinnahme
|
brez dohodka einkommenslos, verdienstlos
izpad dohoda der Einnahmeausfall, Verdienstausfall, Lohnausfall
nadomestilo za izpad dohodka die Verdienstausfallsentschädigung
neobdavčeni del dohodka der Grundfreibetrag, Steuerfreibetrag
porazdelitev dohodka die Einkommensverteilung
vir dohodka das Erwerbsmittel, die Einnahmequelle
imeti prenizke osebne dohodke unterbezahlt sein
ki ima nizke dohodke einkommensschwach
ki ima visoke dohodke einkommensstark
imeti previsoke (osebne) dohodke überbezahlt sein
dodatni dohodki/višji dohodek od pričakovanega Mehreinnahmen množina
proračunski dohodki Haushaltseinnahmen množina

dohódek (-dka) m

1. pl. dohodek, dohodki reddito, entrate; ekst. paga, salario, stipendio:
imeti dober dohodek avere un buon reddito
davek od dohodkov imposta sull'entrata
osebni dohodek reddito individuale

2. ekon. profitto

3. ekon.
narodni dohodek reddito nazionale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
katastrski dohodek rendita fondiaria
proračunski dohodek bilancio

doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!

dojenček samostalnik
1. (majhen otrok) ▸ csecsemő, baba, kisbabaPovezane iztočnice: smrtnost dojenčkov, umrljivost dojenčkov

2. (igrača) ▸ baba, kisbabaJe še vedno tako, da se deklice najraje igrajo z dojenčki, dečki pa z žogo in avtomobili? ▸ Még mindig úgy van, hogy a kislányok a legszívesebben babával, a kisfiúk pedig labdával és autókkal játszanak?

3. (o začetni fazi) ▸ gyerekcipőben jár, csecsemő
Ta album je še dojenček, ni še polno leto dni od izida. ▸ Ez az album még nagyon gyerekipőben jár, még egy egész év sem telt el a megjelenésétől.
Fosil je star od 65 do 70 milijonov let, tako da je Mark s svojimi 51 v primerjavi z njim pravi dojenček. ▸ A fosszília 65–70 millió éves, így Mark a saját 51 életévével igazi csecsemő hozzá képest.
Toda kljub fantastičnim dosežkom v letošnji sezoni sem v primerjavi s 13 lovorikami za Grand Slam Peta Samprasa še vedno pravi dojenček. ▸ Azonban az idei szezonban elért fantasztikus eredményeim ellenére a 13 Grand Slam győzelemmel rendelkező Pete Samprasszal szemben még mindig gyerekcipőben járok.

4. lahko izraža negativen odnos (nezrel človek) ▸ csecsemő
Moški smo velikokrat taki veliki dojenčki. Potrebujemo ujčkanje. ▸ Mi férfiak, gyakran nagy csecsemők vagyunk. Szükségünk van a dajkálásra.
Prav občutek varnosti je tisti, zaradi katerega ženska potrebuje ob sebi moškega in ne dojenčka, ki jo ima namesto mamice. ▸ Pontosan a biztonságérzet az, ami miatt a nőnek férfira van szüksége maga mellett, és nem egy csecsemőre, aki az anyukájának nézi.

dokazovanj|e srednji spol (-a …) das Beweisverfahren; der Nachweis; (argumentiranje) die Beweisführung
pravo dokazovanje s pričami der Zeugenbeweis
pravo dokazovanje z listinami der Urkundenbeweis
circulus v dokazovanju der Zirkelbeweis
napaka pri dokazovanju der Beweisfehler
imeti težave pri dokazovanju in Beweisnot geraten

doktorat moški spol (-a …) der Doktorgrad, die Doktorwürde
imeti/narediti doktorat seinen Doktor haben/machen

doktorat samostalnik
1. (stopnja izobrazbe) ▸ doktorátus, doktori cím, PhD Doktorat iz računalniških znanosti je pridobil na univerzi Columbia v New Yorku. ▸ A számítástudományi doktorátusát a New York-i Columbia Egyetemen szerezte.

2. (podiplomski študij) ▸ doktori képzés, PhD-képzésZlahka bi naredil doktorat iz matematike. ▸ Könnyedén el tudnám végezni a matematika PhD képzéstPo doktoratu na univerzi v Chicagu leta 1960 je postal profesor na kalifornijski in harvardski univerzi. ▸ Miután 1960-ban Chicagóban elvégezte a doktori iskolát, a californiai és harwardi egyetem professzora lett.

3. (raziskovalno delo) ▸ doktori disszertáció, doktorátusZdaj pripravlja doktorat s področja filma na univerzi v Celovcu. ▸ Most készíti a doktori disszertációját film témában a klagenfurti egyetemen.

doktorát (-a) m

1. dottorato (di ricerca), titolo di dottore:
doseči, imeti doktorat conseguire, avere il dottorato

2. esame di dottorato