Franja

sposóben capable; apt; qualified; able; fit (za for)

sposóben za delo fit for work; (nadarjen) gifted, clever; (pripraven za) proper, adapted for; (uspešen) competent, efficient
sposóben človek a man of ability
telesno sposóben able-bodied
sposóben za plovbo (ladja) seaworthy
ne čutim se sposóbnega za delo I don't feel up to work
on ni sposóben za svojo službo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole

sposobnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Fähigkeit, die Tüchtigkeit

2. za kaj: die -fähigkeit (adsorbcijska Adsorptionsfähigkeit, pravdna [Prozeßfähigkeit] Prozessfähigkeit, poslovna Geschäftsfähigkeit, pravna Rechtsfähigkeit, za delo Erwerbsfähigkeit, koncentracije Konzentrationsfähigkeit, ljubiti Liebesfähigkeit, mišljenja Denkfähigkeit, priseči Eidesfähigkeit, za presojo Urteilsfähigkeit, za sklepanje kolektivnih pogodb Tariffähigkeit)

3. (usposobljenost) die Befähigung, -befähigung (za poučevanje Lehrbefähigung)

4. (moč) das -vermögen (ločilna Auflösungsvermögen, miselna Denkvermögen, prebojna Durchdringungsvermögen, dojemanja Begriffsvermögen, izražanja Ausdrucksvermögen, vživljanja Einfühlungsvermögen, sučna Drehungsvermögen); die -kraft (lomna Brechkraft)
sposobnost uveljavljanja das Durchsetzungsvermögen, die Durchsetzungskraft

5. (kapaciteta) die -kapazität (zadrževanja vode Wasserkapazität); (možnost) die -barkeit (barvanja Färbbarkeit, mešanja Mischbarkeit, strjevanja Gerinnbarkeit)

6. tehnična: die -tüchtigkeit (letenja die Lufttüchtigkeit, za plovbo Seetüchtigkeit, za vožnjo Fahrtüchtigkeit); osebna: die -tauglichkeit (za vožnjo Fahrtauglichkeit)

7. moralna: die -würdigkeit (kreditna Kreditwürdigkeit)

8.
sposobnost za vojaško službo die Diensttauglichkeit, Militärtauglichkeit, Wehrfähigkeit

9.
plačilna sposobnost Zahlungsfähigkeit, die Solvenz

10.
sposobnost za življenje Lebensfähigkeit, Lebenstauglichkeit, die Lebenseignung
izpad sposobnosti za kaj: medicina die Schwäche, Funktionsschwäche
|
biti odvisen od svojih sposobnosti auf sich selbst gestellt sein
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
razvoj lastnih sposobnosti die Selbstentfaltung
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können

sposóbnost capacidad f ; aptitud f ; talento m

kupna (produkcijska) sposobnost capacidad de compra (de producción)
spričevalo o sposobnosti certificado m de aptitud
sposobnost za delo aptitud (ali capacidad) para el trabajo
poslovna (pravna) sposobnost capacidad de gestión (jurídica)
sposobnost za življenje viabilidad f

spoštovati glagol
1. (ceniti) ▸ tisztel, megbecsül, felnéz vkireLjudje ga spoštujejo, ker je pošten. ▸ Az emberek tisztelik, mert becsületes.
Vedno spoštuje svoje občinstvo in zanj ustvarja. ▸ Mindig tiszteli a nézőközönségét, és számukra alkot.

2. (upoštevati) ▸ tiszteletben tart, betartPri delu spoštujemo zakon o varovanju osebnih podatkov. ▸ A munka során betartjuk a személyes adatok védelméről szóló törvényt.To so hišna pravila in treba jih je strogo spoštovati. ▸ Ez a házirend, és szigorúan be kell tartani.Okusi so različni, kar je treba spoštovati. ▸ Az ízlések különböznek, amit tiszteletben kell tartani.

spréten (-tna -o) adj. abile, agile; atto, destro; versato:
spretni prsti dita abili
spretni gibi movimenti agili
biti spreten za neko delo essere destro in un lavoro
spreten diplomat abile diplomatico
pren. spreten politik funambolo
knjiž. spreten govornik un oratore facondo

spričeválo (-a) n

1. šol. pagella; licenza, diploma:
izdati, overoviti, podpisati spričevalo rilasciare, certificare, firmare la pagella
maturitetno spričevalo licenza liceale, di maturità
spričevalo o končani osnovni šoli licenza elementare

2. attestato, certificato:
spričevalo o lepem vedenju certificato di buona condotta
zdravniško spričevalo certificato medico

3. pren. attestato, testimonianza:
uspešno opravljeno delo je spričevalo sposobnosti un lavoro portato felicemente a termine è un attestato della bravura dell'artefice

stabile

A) agg.

1. trden, stalen, stabilen:
beni stabili nepremičnine

2. pren. vztrajen; trajen; stanoviten; obstojen:
essere stabile nei propositi biti vztrajen v namerah
impiego stabile stalna zaposlitev, stalno delo
tempo stabile stanovitno vreme
tinta stabile obstojna barva

3. kem., fiz. obstojen, odporen, stabilen
equilibrio stabile stabilno ravnotežje

4. gled. stalen:
compagnia stabile stalna gledališka družina
teatro stabile gled. stalno gledališče

B) m

1. stavba, hiša

2. gled. stalno gledališče

stagionale

A) agg. ki se nanaša na letni čas; sezonski:
lavoro stagionale sezonsko delo

B) m, f sezonec, sezonka; sezonski delavec, delavka

stampa f

1. tisk, tiskanje:
bozze di stampa korekturne pole
macchina da stampa tiskarski stroj
sala stampa tiskarna
dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
essere in corso di stampa biti v tisku

2.
stampe pl. ptt tiskovine

3. ekst. tisk, časopisi:
stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
stampa prezzolata, venduta plačani tisk
stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
libertà di stampa svoboda tiska
ufficio stampa tiskovni urad

4. tisk, časnikarji:
conferenza stampa tiskovna konferenca
sala stampa dvorana za tisk

5.
avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu

6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)

7. tekstil
stampa dei tessuti tiskanje tkanin

8. foto kopiranje

9. pren. kov; baža:
un uomo di vecchia stampa človek starega kova

standard¹ [stǽndəd]

1. samostalnik
standard; norma, pravilo, merilo; enotna (uzakonjena, običajna) mera ali teža; vzorec, vzor, splošno veljaven tip; smernica; (minimalne) zahteve; denarna podlaga; veljava; nivó; (šolski) razred, stopnja; vrsta blaga določene, stalne kvalitete

code of standards smernice
standard of knowledge (learning) stopnja izobrazbe
standard of prices nivó cen
standard of living življenjski standard
gold standard zlata valuta
to be below standard ne zadostiti zahtevam
not to come up to the standard ne ustrezati zahtevam
to be of a high standard biti na visokem nivoju
to set a high standard figurativno veliko zahtevati

2. pridevnik
normalen, standarden; zgleden, klasičen

standard gauge normalna širina železniškega tira
standard German visoka nemščina
standard model standardni (serijski) model
a standard novel klasičen roman
standard sizes normalne velikosti
the standard work standardno delo (on o)
standard writer klasik

standard|en (-na, -no) Standard- (format das Standardformat, jezik die Standardsprache, paket das Standardpaket, pojem Standardbegriff, razred die Standardklasse, barva die Standardfarbe, izvedba die Standardausführung, oblika die Standardform, puška das Standardgewehr, zasedba die Standardbesatzung, delo das Standardwerk); Norm- (list das Normblatt, pogoj die Normbedingung, pritisk der Normdruck, paleta die Normpalette, temperatura die Normtemperatur, število die Normzahl), Normal- (film der Normalfilm, kamera die Normalfilmkamera)
standardo im Normalfall

stándarden standard (-)

stándardno delo o... the standard work on...
stándardne (normalne) velikosti standard sizes pl
stándardna angleščina Standard English

stándarden (-dna -o) adj. standard, standardizzato; usuale, consueto:
standardni izdelki prodotti standard
standardni predpisi norme standard
standardno zdravilo medicinale standard
standardno pohištvo mobilia standard
ekon. standardna deviacija deviazione standard
standardna puška fucile standard
lingv. standardni jezik lingua standard
voj. standardno orožje armamento standard
standardno delo, opravilo lavoro, occupazione usuale

stárosten d'âge, de vieillesse

starostne bolezni maladies ženski spol množine de l'âge (ali de la vieillesse), maladies séniles
starostno delo œuvre ženski spol des vieux jours
starostna doklada prime ženski spol d'ancienneté
starostna meja limite ženski spol d'âge, (za upokojitev) âge de la retraite
starostni pojav signe moški spol de vieillesse
starostna pokojnina pension ženski spol de vieillesse (ali de retraite), retraite ženski spol des vieux (travailleurs), familiarno retraite ženski spol
starostno zavarovanje assurance ženski spol vieillesse

starostn|i [ó] (-a, -o) Alters- (pojav die Alterserscheinung, proces der Alterungsvorgang, bradavica die Alterswarze, daljnovidnost die Alterssichtigkeit, delo das Alterswerk, oslabelost die Altersschwäche, pega der Altersfleck, piramida die Alterspyramide, pljuča medicina die Alterslunge, slaboumnost der Altersschwachsinn, sprememba die Altersveränderung, stopnja die Altersstufe, struktura der Altersaufbau, težava/tegoba die Altersbeschwerde, upokojitev die Altersrente, obdobje das Lebensalter)

steklárski of a glazier, used by a glazier

steklárski delavec glassworker; ZDA glassman
steklárska delavnica glazier's workshop
steklársko delo glazier's work
steklárski diamant glazier's diamond
steklárski kit (zamazka) (glazier's) putty
steklárski mojster master glazier
steklárska peč glass furnace

stimulation [stimülasjɔ̃] féminin stimulacija, spodbuda, spodbujanje (k delu, delovanju); drâženje (physiologie)

il a besoin de stimulation pour achever son travail potrebuje spodbude, da dokonča svoje delo

stop² [stɔp]

1. prehodni glagol
ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
navtika privezati (ladjo)
slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

2. neprehodni glagol
ustaviti se, obstati
pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
(pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
stop thief! primite tatu!
to stop in bed ostati v postelji
to stop a blow odbiti, parirati udarec
to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
to stop a car ustaviti, stopati avto
to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
to stop doing s.th. prenehati s čim
shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
to stop payment ustaviti plačilo
to stop running nehati teči
he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
to stop a tooth plombirati zob
my watch has stopped ura se mi je ustavila
to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
to stop work ustaviti delo
to stop a wound ustaviti krvavitev rane

storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

kaj storíti? what's to be done?
kaj naj storim? what am I to do?
storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
storíti svojo dolžnost to do one's duty
storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
rad storíti to do willingly, to do with a good grace
nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
tega ne storim rad I hate doing this
storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
to ti bo dobro storilo that will do you good
storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
ne stori si nič iz tega! take it easy!
rečeno, storjeno no sooner said than done
to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
mnogo je bilo storjenega much has been done

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni