Franja

chiarimento m pojasnilo, razbistritev:
fornire un chiarimento dati pojasnilo

chiave

A) f

1. ključ:
chiudere a chiave zakleniti
mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
tenere sotto chiave dobro čuvati
tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

2. pren. ključ:
la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

3. glasba ključ:
chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

4. tehn. ključ:
chiave a tubo cevni ključ
chiave inglese francoz

5.
chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

B) agg. invar. ključen; glaven:
teste chiave glavna priča
punto chiave ključna točka

circolazione f

1. kroženje; promet:
circolazione stradale cestni promet
carta di circolazione avto prometno dovoljenje

2. ekon. promet, obtok:
circolazione monetaria denarni obtok
mettere in circolazione dati v obtok; pren. razširiti
togliere dalla circolazione vzeti iz obtoka
sparire dalla circolazione pren. izginiti, zgubiti se

3. biol. obtok, cirkulacija:
circolazione sanguigna krvni obtok

circulación ženski spol obtok, kroženje; promet

circulación de aire prepih
circulación fiduciaria obtok papirnatega denarja
circulación de la moneda, circulación monetaria denarni obtok
circulación de la sangre krvni obtok
agua de circulación hladilna voda (motor)
diario de gran circulación zelo razširjen dnevnik
fuera de circulación izven obtoka (denar)
poner en circulación v obtok dati
quitar de la circulación iz obtoka vzeti

circulation [sə:kjuléišən] samostalnik
kroženje; širjenje; zračenje, ventilacija; obtok; naklada; promet

circulation system krvna obtočila, ožilje
to put into circulation dati v obtok
to withdraw from circulation vzeti iz obtoka

circulation [sirkülasjɔ̃] féminin kroženje, kretanje; obtok; promet; širjenje (idej)

circulation aérienne, automobile, ferroviaire, frontalière, de transit zračni, avtomobilski, železniški, (mali) obmejni, tranzitni promet
circulation d'air kroženje zraka
circulation fiduciaire obtok papirnega denarja, bankovcev
circulation des marchandises blagovni promet
circulation cyclonique vrtinčasti vihar
circulation à droite, à sens unique promet po desni strani, enosmerni promet
circulation métallique obtok kovancev
circulation de la monnaie denarni obtok
circulation en navette nihalni promet (sem in tja)
circulation du sang, sanguine krvni obtok
circulation à voie unique enotirni železniški promet
circulation des voyageurs, des personnes potniški, osebni promet
accident masculin de (la) circulation prometna nesreča
droit masculin de circulation prometna pristojbina
réseau masculin de circulation prometna mreža
sécurité féminin, sûreté féminin de la circulation prometna varnost
sens masculin de circulation smer prometa
troubles masculin pluriel de la circulation motnje v krvnem obtoku
voie féminin, route féminin à grande circulation cesta za daljni promet
détourner la circulation preusmeriti promet
livrer à la circulation izročiti (cesto) prometu
mettre en circulation dati v promet
retirer de la circulation vzeti iz prometa
circulation interdite! vožnja prepovedana!

circuler [sirküle] verbe intransitif krožiti (kri); kretati se, gibati se, voziti (avtomobili); biti v obtoku (denar); širiti se (govorica); teči (tok)

circuler de main en main krožiti, iti iz roke v roko
circuler à moto voziti se z motociklom
faire circuler dati v obtok; spraviti v gibanje, v kretanje (ljudi); širiti (vesti) dalje, naprej, v krogu ponuditi (jedi)
circulez! pojdite naprej! ne stojte, ne ustavljajte se tukaj!

cita ženski spol naročilo; citat, navedek, opomba, pojasnilo, razlaga; sestanek

acudir a una cita priti na sestanek, priti na razgovor
dar (una) cita a alg. dati komu sestanek

claque [klak] féminin udarec s plosko roko, lahen udarec, zaušnica, klofuta

donner, recevoir une claque sur la joue dati, dobiti klofuto na lice
(familier) figure féminin, tête féminin à claques neprijeten, nevšečen, dražljiv, izzivajoč obraz
la claque (théâtre) najeti ploskači, klakerji
(populaire) en avoir sa claque (figuré) imeti dovolj, čez glavo česa; technique del obutve, ki obdaja nogo, zgornje usnje, oglav, urbas
chapeau masculin claque, claque masculin sklopljiv cilinder
donner des claques sur les fesses d'un enfant našeškati otroka po zadnjici
prendre ses cliques et ses claques pobrati šila in kopita

classer [klase] verbe transitif razvrstiti, razporediti, urediti

classer par ordre alphabétique, chronologique, de grandeur razvrstiti, urediti po abecednem, kronološkem redu, po velikosti
classer une affaire, un dossier smatrati zadevo za urejeno, dati jo ad acta
classer comme monument historique postaviti pod spomeniško varstvo

clavar na-, pri-biti, zabiti; pritrditi; vdelati (dragulje), zabosti; ameriška španščina prevarati, oslepariti

clavar la vista en algn. srepo koga gledati, strmeti v koga
clavarse motiti se; Am na led iti, dati se potegniti za nos
clavarse una spina (una astilla) zadreti si trn (trščico)

clou [klu] masculin žebelj; cvek, žičnik; klinec; familier tvor, tur; ostra bolečina; figuré glavna privlačnost, višek (npr. programa); populaire zastavljalnica, zapor, ječa

les clous (z žeblji označeni) cestni prehod; familier star avtomobil
clou du spectacle višek, najbolj uspeli del predstave
clou de cordonnier, à chaussure čevljarski žebelj, cvek
clou de fantaisie krasilni žebelj
clou (de girofle) nageljnova žbica
clou de tapisserie tapetniški žičniki
vieux clou star bicikel ali avto
des clous! (populaire) še kaj! še tega bi se manjkalo! figo!
compter les clous de la porte morati dolgo čakati (pred vratmi)
enfoncer, fixer un clou zabiti žebelj
planter son clou udobno, po domače se nastaniti
il est maigre comme un clou, gras comme un cent de clous suh, mršav je ko trska
il lui manque un clou (figuré) manjka mu eno kolesce v glavi
il n'y manque pas un clou popolnoma gotovo je, ne manjka zadnjega žeblja
mettre quelque chose au clou (populaire) dati kaj v zastavljalnico
river son clou à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
cela ne tient ni à clou ni à fer, ni à clou ni à cheville to ni solidno (narejeno)
cela ne vaut pas un clou to ni počenega groša vredno
traversez dans les clous! prenez les clous! uporabljajte cestne prehode!
un clou chasse l'autre (proverbe) klin se s klinom izbija

clouter [klute] verbe transitif okovati z žeblji

faire clouter ses chaussures dati si podkovati čevlje

cohecho moški spol podkupovanje, podkupnina

hacer cohecho dati se podkupiti

coiffer [kwafe] verbe transitif pokri(va)ti glavo, nositi na glavi; (po)česati, (s)frizirati; vieilli zapeljati, zavesti

coiffer l'enfant d'un béret posaditi otroku bareto na glavo
il coiffe un chapeau mou on nosi mehek klobuk
ce chapeau coiffe bien ta klobuk dobro pokriva glavo
coiffer son mari (figuré) varati moža
coiffer quelqu'un komu v glavo iti (vino)
se coiffer (familier, figuré) opijaniti se
se coiffer d'un chapeau pokriti se s klobukom
se coiffer de quelqu'un (familier) zagledati, zaljubiti se v koga
se faire coiffer dati si pristriči lase
coiffer sainte Catherine s 25 leti (še) ne imeti moža, obsedeti
(familier) le bureau central coiffe les comités locaux centralni biro nadzoruje, vodi krajevne odbore, ima oblast nad njimi
coiffer sur le poteau (sport, figuré) za glavo prehiteti tekmece pri cilju

cola ženski spol rep; vlečka; konec; kazensko mesto v šoli

apearse por la cola dati neumen odgovor
atar por la cola a/c pri nepravem kraju začeti
dejar a cola pustiti za seboj
la cola falta por desollar najhujše še pride
hacer bajar la cola a alg. koga ponižati
hacer cola zaosta(ja)ti; v vrsti (»repu«) stati
¡haga V. cola! postavite se v vrsto!
ir a la cola biti zadnji (v vrsti), peljati se v zadnjem vagonu
ser arrimado a la cola biti omejen (bedast)
tener (ali traer) cola imeti posledice
a la cola nazadnje; zadaj
llevar (la) cola, ser cola biti zadnji pri izpitu

colgar [-ue-, g/gu] obesiti; tapecirati; naprtiti; viseti; biti v stiski

colgar de un clavo na žebelj obesiti
colgar en (ali de) la percha na obešalnik dati
colgar a uno el santo krivdo komu naprtiti
colgarse obesiti se

colloquer [kɔlɔke] verbe transitif

colloquer des créanciers vpisati upnike v vrstni red, ki ga zakon predpisuje za izplačilo; familier prisoliti, dati (udarec); obesiti, naprtiti (komu kaj); verbe intransitif diskutirati

collum -ī, n

1. vrat: pallium in collum conicere Pl. za vrat dati, procerum et tenue c. Ci., c. columbae Ci., equi, anguis V., boum colla Q., sectores collorum Ci. glavorezci, invadere in collum Ci. = collo dare bracchia circum V. objeti, pasti okoli vratu, alicui collum obstringere ali obtorquere Pl. ali torquere L. zgrabiti koga za vrat in ga odvleči pred sodišče; sinekdoha vrat z glavo, glava: ferroque secat pendentia colla V., colla in plumis reponit O.; pesn.: India … tuo dat colla triumpho Pr. upogiba vrat, se podvrže; collum glava = življenje: actumst de collo meo Pl. po meni je, posuit collum in pulvere Teucro H. pustil je glavo, ne sic mea colla gerantur Lucan.

2. pren. makov vrat = steblo: lasso papavera collo demisere caput V.; vrat ali grlo steklenice: Ca., Plin., c. lagenae Ph.; Parnassi colla = iuga Stat. — St.lat. soobl. (vulg.) collus -ī, m: Ca. et Luc. et Varr. ap. Non., Acc. fr., Naev. fr., Caecil. fr., Pl., Fr. in cōlus -ī, m: Luc. fr.

colōnia -ae, f (colōnus)

1. kmetija, pristava, zakupno (v zakup vzeto) zemljišče ali posestvo: Paul. (Dig.), vilicus coloniae suae terminos egredi non debet Col., villae vel aliae coloniae Ulp. (Dig.).

2. naselbina, naselje, selišče: L., Cu. idr., ne in Ianiculo coloniam constituatis Ci., decemviri colonos deducant in colonias Ci., (Cimon Amphipolim) decem milia Atheniensium in coloniam misit N. kot naselnike, da bi se naselili; šalj. bivališče, stanišče: ut commutet coloniam Pl., ut importem in coloniam hunc auspicio commeatum Pl.; Pseudolum facere ut det nomen ad Molas (gen.) coloniam Pl. da se mora dati vpisati za naselnika pri Moli (mlinski boginji) = da bo za kazen poslan v mlin.

3. met. naselniki, naseljenstvo: coloniam mittere in locum Ci., colonias deducere novas Ci. novo množico izseljencev (s Kapitolijskega griča) peljati = novo naselbino ustanoviti. Od tod pogosto kot mestno ime Colōnia -ae, f Kolonija; poseb. Colōnia Agrippinēnsis ob Renu, Agripinska Kolonija (zdaj Köln): T.