Franja

ἄργματα, τά (ἀρχομαι) prvine (kosci darovanega mesa, ki so se najprej odrezali in bogovom žrtvovali).

ἀργύρεια, τά (μέταλλα) srebrni rudnik.

ἀργύριον, τό (ἄργυρος) 1. srebro; NT srebrnjak, srebrnik, denar. 2. τὰ ἀργύρια srebrni rudniki.

ἄρθμιος 3 (ἀραρίσκω) ep. ion. stikajoč se, združen, složen, prijatelj; subst. τὰ ἄρθμια ἐς ἀλλήλους prijateljske razmere, sloga.

Ἄριμα, τά -οι, οἱ dežela in narod v Kilikiji.

ἀριστεύω [impf. iter. ἀριστεύεσκεν] 1. sem prvi, najboljši, odlikujem se, τινός med (pred); prekašam koga, τινί v čem; zmagujem; γνώμη ἀριστεύει mnenje obvelja ali prodre. 2. pridobivam, dobivam (kot) nagrado, τὰ πρῶτα dobim prvo nagrado.

ἄριστος 3 (ἀρείων, ἀραρίσκω) sup. k ἀγαθός najboljši, -odličnejši, -hrabrejši, -močnejši, -plemenitejši, prvi; v nagovoru: ὦ ἄριστε predragi moj, ὤριστος = ὁ ἄριστος, τἄριστα = τὰ ἀριστεῖα nagrada. – adv. ἄριστα najbolje itd.

ἀρκέω [Et. kor. areq, lat. arceo, arx, arcanus, Orcus, nem. Riegel, gršk. še ἄρκος. – Obl. fut. ἀρκέσω, aor. ἤρκεσα, -άμην, pass. ἠρκέσθην]. I. act. 1. odbijam, odvračam, abs., τί τινι kaj od koga, τὸ μὴ θανεῖν. 2. pomagam, koristim τινί. 3. a) impers. zadostuje, zadošča, dosti je τινί, inf., ὅτι, ἐάν; ἀρκῶν dovoljen, τὰ ἀρκοῦντα ἔχω imam potreben živež, τῶν ἀρκούντων περιττὰ κτῶμαι imam več nego potrebujem; εὐωχία obilna; b) person. imam moč, kos sem čemu, premorem, izvršujem ἔργα, οὐκ ἔτι ἀρκῶ ne morem več prenašati; ἀρκέσω θνῄσκουσα dosti bo, da jaz umrjem, ἐπὶ πλεῖστον zdržim, prestanem. II. pass. zadovoljim se s čim τινί.

ἄτη (ᾱ) ἡ [Et. iz ἀϝά-τᾱ, kor. awa, poškodovati, gl. ἀάω] 1. nesreča, kazen, poguba, nezgoda; o ljudeh: pogubonosen, nesrečen. 2. zaslepljenost, omama, omotica, zmotnjava. 3. greh, krivda, zločin. 4. pooseb. Ἄτη boginja nesreče.

ἀ-τυχέω (ἀ-τυχής) [fut. ἀτυχήσω, pf. ἠτύχηκα] 1. zgrešim, ne dosežem (kar želim) τινός, nisem uslišan, prošnja se mi odbije παρά τινος; οὐκ ἀτυχῶ dobim. 2. nesrečen sem, imam nesrečo, ἔν τινι v čem; κτώμενος ἀτυχέω ne posreči se mi, pridobiti kaj; τὰ ἀτυχηθέντα slab (nesrečen) izid.

Αὔγιλα, τά oaza v Libiji.

αὔτ' = αὐτό (-τά).

αὐτί-κα adv. (gl. αὐτός) 1. takoj, precej, na mah, αὐτίκα γενόμενος takoj po rojstvu, αὐτίκα μάλα precej ta trenutek, αὐτίκα τε καί = brž ko, αὐτίκ' ἔπειτα takoj nato, v zvezi s spolnikom: ὁ αὐτίκα φόβος sedanji strah, τὸ αὐτίκα sedanji čas. 2. tako na primer, da navedem takoj primer.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

Ἀφροδίσια, τά praznik Afrodite; Ἀφροδίσιον, τό svetišče ali kip Afrodite.

ἀφροδῑ́σιος 3 in 2 ljubezenski, ljubaven, ὅρκος prisega ljubezni, τὰ ἀφροδίσια uživanje ljubezni, čutna ljubezen, ljubovanje, τινός s kom.

ἄ-χειρος 2 brez rok, brezročen, τὰ ἄχειρα hrbet.

Βάκτρα, τά glavno mesto Baktriane (ἡ Βακτρία, -ιανή) v Aziji; preb. οἱ Βακτριανοί.

βαλαν-άγρα, ἡ ključ, kavelj, kljuka. S tem orodjem so dvigali železni klin (βάλανος), ki se je vtikal pri vratih v zapah, da se ta ni mogel odpehniti.

Βενδίδειον, τό svetišče trakijske boginje meseca Βένδις; njen praznik τὰ Βενδίδεια.