Franja

reventado póčen; na dvoje, uničen

estoy reventado do smrti sem utrujen; uničen sem

revivre* [rəvivrə] verbe intransitif zbuditi se k novemu življenju; znova živeti, figuré obnoviti se; preroditi se

revivre sa vie v duhu preživeti še enkrat svoje življenje
il revit dans son fils on živi znova, dalje v svojem sinu
je me sens revivre quand fe suis à la montagne čutim se prerojenega, kadar sem v hribih
faire revivre (zopet) oživiti, obuditi spet k življenju; dati komu znova pogum, upanje
faire revivre une mode, un usage obnoviti neko modo, navado

revoici, revoilà [rəvwasi, -vwala] préposition, familier tu je (sta, so) zopet

me revoici! tu sem spet!
revoilà le soleil! tu je spet sonce!
nous revoilà en France! spet smo v Franciji
tiens! le revoilà! glej! spet je tu!

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

ríba fish

Ribe astronomija Pisces pl (s konstr. v sg), the Fishes
ríbi podoben fishlike
ríba pilot pilot fish
ríba roparica predatory fish
leteča ríba flying fish
morska ríba sea fish, salt-water fish
sladkovodna ríba freshwater fish
koš(ara) za ríbe fish basket, creel
prodajalec, -lka ríb fishmonger
trgovec z ríbami fish merchant
nož za rezanje ríbe fish slice
gojitev ríb fish farming, pisciculture
nasoljena ríba salt fish
jata ríb shoal, school
zdrav kot ríba sound as a bell, fit as a fiddle, in the pink, in fine fettle
zdrav je kot ríba he is as fit as a fiddle
loviti ríbe to fish, s trnkom to angle, s podvodno puško to spearfish
poloviti vse ríbe v ribniku to fish out a pond
počutiti se kot ríba na suhem (kopnem) to feel like a fish out of water
molčati kot ríba to be as mute as a fish
počutil sem se kot ríba v vodi I was fit as a fiddle
bogat z ríbami abounding in fish
male ríbe (figurativno) small fry, ZDA pogovorno small potatoes pl

riddance [rídəns] samostalnik
znebitev, osvoboditev, rešitev (from pred čem)
odstranitev

(a) good riddance! hvala bogu, prava sreča, da sem se ga rešil!

right² [ráit] pridevnik
pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
matematika pravi
politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)

at right angles pod pravimi koti, pravokotno
on the right hand side na desni (strani)
on the right side of 50 še ne 50 let star
on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
right back šport desni branilec
right angle pravi kot
right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
the right heir zakoniti dedič
the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
right side prava stran, lice (blaga)
a right turn obrat na desno (za 90°)
the right way prava pot, pravi način
I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
right you are! tako je! prav imate!
all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
that's right! tako je! pravilno!
are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
are we on the right way? ali smo na pravi poti?
see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
to be right imeti prav
I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
he is his father's right hand on je očetova desna roka
he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
to get it right spraviti v red; pojasniti
I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
to say the right thing najti pravo besedo
the solution is right rešitev je pravilna
I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička

right³ [ráit] prislov
prav, pravilno; premo, naravnost, direktno; desno; dobro, kot treba, zadovoljivo; popolnoma, čisto, zelo, temeljito; takoj

right off, right away ameriško takoj, na mestu
right after dinner takoj po večerji
right ahead, right on ravno, premo, naravnost (naprej)
right in the middle prav v sredi(ni)
(rotten) right through (gnil) skoz in skoz (popolnoma)
right turn! vojska na desno!
right eyes! vojska pogled na desno!
right up strmo navzgor (kvišku)
right well zelo (dobro), celó
Right Honourable britanska angleščina ekscelenca (plemiški naslov za plemiče nižje od markiza)
I am right glad zelo sem vesel
to come right in ameriško iti naravnost noter
to get s.th. right pravilno, popolnoma razumeti
nothing goes right with me vse mi gre narobe, nič mi ne uspe
to guess right prav(ilno) uganiti
he hit right and left udrihal je desno in levo, na vse strani
to know right well prav dobro vedeti
if I remember right če se prav spomnim
to put (to set) right spraviti v red, urediti
it serves him right prav mu je
to turn right obrniti se, zasukati se

rigoler [rigɔle] verbe intransitif, populaire smejati se, zabavati se, zbijati (objestne) šale, šaliti se, neresno govoriti; biti vesel

il n'y a pas de quoi rigoler to ni nič smešno, to je zelo resna stvar
j'ai dit cela pour rigoler to sem rekel za šalo
il ne faut pas rigoler avec ça s tem se ni šaliti
tu rigoles! ti se šališ! ne misliš resno!
il vaut mieux en rigoler bolje je, ne se zmeniti za to, požvižgati se na to

rīma -ae, f (iz *rei-mā ali *rī-mā; prim. let. riewa špranja, reža, lit. rievà skala, skalna razpoka; po mnenju nekaterih razlagalcev iz *reik-smā; prim. skr. rikháti, likháti razi, reže, praska, gr. ἐρείκω razim, razbijam, trgam, stvnem. rīga in riga = nem. Riege, Reihe, lit. riekiù, riẽkti rezati kruh, let. riks (m), rika (f) velika rezina kruha)

1. poč, poka, razpòk, razpoka, praska, poklina, špranja, reža, raza, réga, luknja: Plin., rima angusta H., cava Pr., dissilit omne solum penetratque in Tartara rimis lumen O., naves rimis dehiscunt V. imajo (dobivajo) razpoke, režijo, rimas agere Ci. ali ducere O. ali facere Vitr. razpokati, popokati, cunctaque fortunā rimam faciente dehiscunt O. če nesreča zada kakšno razpoko (režo), rimas explere Ci. zadelati (zadelávati, zadelováti); pesn. meton.: ignea rima micans V. blisk, ki seka oblake; šalj. metaf.: plenus rimarum sum Ter. poln sem razpok (razpoklin) (= ničesar ne morem zamolčati), aliquam rimam reperire Pl. rego, režo = izgovor, pretvezo, izbezek; tako tudi: persuasae fallere rima sat est Pr.

2. occ. (v obscenem pomenu) = cunnus ženski sram, žensko spolovilo, vagina, nožnica: Iuv.

rimanere^* v. intr. (pres. rimango)

1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga

2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti

3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo

rire*² [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)

se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

riservare v. tr. (pres. risērvo) rezervirati:
ti ho riservato un posto in prima fila rezerviral sem ti sedež v prvi vrsti
riservare la facoltà di pridržati si pravico

ritorno m

1. vrnitev, vračanje, povratek:
biglietto di andata e ritorno železn. povratna vozovnica
fare ritorno vrniti, vračati se
leva, tasto del ritorno povratna ročica, tipka (pri pisalnem stroju)
nel ritorno pri povratku
sono di ritorno pravkar sem se vrnil
ritorno di fiamma avto povratni vžig; pren. ponovna vzplamenitev (stare ljubezni)
vetro di ritorno ekon. povračljiva steklena embalaža
vuoti di ritorno prazna embalaža

2. šport
girone di ritorno povratno kolo

roast² [róust] prehodni glagol & neprehodni glagol
peči (se), pražiti (se), opeči (se); žgati (kavo); segreti, razžariti; pripekati, žgati; smešiti, zasmehovati, rogati se, posmehovati se, vleči za nos, norčevati se iz, zbijati šale z

roasted apple pečeno jabolko
I am roasting figurativno ginem, umiram od žeje
I have been roasting myself by the fire ožgal (pekel, opekel, grel) sem se zraven ognja
to roast on a spit peči na ražnju
to roast oneself greti se, "peči se"

rokavíca glove

boksarske rokavíce boxing gloves pl, mittens pl
rokavíca za mečevanje fencing glove
glacé rokavíce kid gloves pl; (palčnik) mitten, mitt
viteška, železna rokavíca gauntlet
pletene rokavíce knitted gloves
podložene rokavíce lined gloves
toaletna rokavíca washingglove, glove-sponge
usnjene rokavíce leather gloves
katero velikost rokavíc imate? what size do you take in gloves?
izgubil sem par k tej rokavíci I have lost the companion to this glove
natakniti rokavíce to pull on (ali to put on) one's gloves
odložiti, sleči rokavíce to pull off (ali to take off) one's gloves
z rokavícami ravnati s kom to handle someone with kid gloves
obravnavati stvar brez rokavíc (figurativno) to handle a matter with the gloves off
ta obleka se ti prilega kot rokavíca that dress fits you like a glove
vreči komu rokavíco (figurativno, izzvati) to throw down (ali to cast down) the gauntlet, to challenge

rokodelec samostalnik
1. (obrtnik) ▸ kézművesSopomenke: obrtnik

2. izraža negativen odnos (o naravi dela) ▸ két kezi munkás
Delovna tovariša pa si tudi ne moreva biti, ker je on "minister", jaz pa kvečjemu rokodelec. ▸ Munkatársak sem lehetünk, hiszen ő „miniszter” én pedig legfeljebb kétkezi munkás vagyok.
Kirurgi veljamo med zdravniki za rokodelce, češ, naučimo se operirati, splošno medicinsko pa naj ne bi znali razmišljati. ▸ Mi sebészek kétkezi munkásnak számítunk az orvosok között, mivel úgymond megtanulunk műteni, de nem tudunk általános orvosi módon gondolkodni.

roll² [róul]

1. prehodni glagol
valiti, valjati, kotaliti; zviti, (za)motati, zvijati, svaljkati; prevažati, transportirati, voziti; tanjšati, valjati (železo); gugati, pozibavati, valoviti
fonetika izgovarjati soglasnik r z vibriranjem; (o reki) valiti, gnati; vrteti (okoli osi); razmišljati, prevračati misli, tuhtati

to roll a barrel valiti sod
to roll a blanket, a carpet zviti odejo, preprogo
to roll a cigarette zviti (si) cigareto
to roll one's eyes zavijati oči
to roll a lawn, a road zvaljati trato, cesto
to roll metals valjati kovino
to roll 10 miles on one's bicycle prevoziti 10 milj na biciklu
to roll one's r's drdrati, pogrkavati svoje r
to roll onesslf into one's blanket zaviti se v odejo
to roll paste razvaljati testo
to roll a problem round in one's mind premišljati sem in tja o problemu
to roll a snowball narediti sneženo kepo
roll my log and I'll yours figurativno roka roko umiva
he rolled himself from side to side pozibaval, majal se je z ene strani na drugo
the hedgehog rolled itself into a ball jež se je zvil v klobčič
they rolled him along the corridor peljali so ga (na vozičku) po hodniku
the waves rolled the ship valovi so pozibavali ladjo
to set the ball rolling figurativno spraviti (stvar) v tek, sprožiti, začeti

2. neprehodni glagol
valiti se, valjati se, kotaliti se; voziti se, potovati; obračati se, vrteti se; potekati, minevati, teči (o času, letnih časih); odteči, odtekati (o vodi); valovati, biti valovit (o morju); valovito se raztezati (o kopnem, zemlji); odjekniti, odmevati, razlegati se (o zvoku); bobneti; šumeti; gostoleti (o kanarčku); (o osebah) majati se, zibati se, racati; vrteti se, obračati se (okoli svoje osi)

a rolling country valovita pokrajina
a rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek, ki stalno menjava službo
to roll in money, in riches valjati se v denarju, biti zelo bogat
to roll into one stekati se v eno, združiti se
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to start the ball rolling figurativno spraviti kaj v tek, začeti, sprožiti
to start rolling začeti se
we had been rolling for hours without stopping once at a station vozili smo se ure in ure, ne da bi se bili ustavili enkrat na kaki postaji

room¹ [rum, ru:m] samostalnik
prostor, mesto; soba, sobana
množina stanovanje, stanovanjski prostori; družba, stanovalci, ki so navzoči v sobi
figurativno možnost, prilika, ugoden trenutek; povod, vzrok (for za)

in one's room, in the room of namesto koga, v zameno za koga
in my room namesto mene
in your room da sem jaz na vašem mestu
room and to spare prostora še preveč
room for complaint povod za pritožbo
bachelor's rooms garsonjera, samsko stanovanje
bed-room spalnica
combination room družabni prostor za učitelje (v Cambridgeu)
dining-room obednica, jedilnica
drawing-room salon
junior common room družabni prostor za študente
living-room dnevna soba
school-room šolska soba, učilnica, razred
senior common room družabni prostor za učitelje
standing-room stojišče
standing-room only! samo stojišča (so še na voljo!)
state-room sprejemna dvorana
there is room for improvement lahko bi bilo bolje, ni ravno najbolje
there is no room to swing a cat figurativno ni niti toliko prostora, da bi se človek obrnil
to be confined to one's room ne zapustiti svoje sobe (zaradi bolezni)
to do a room pospraviti sobo
we'd rather have his room than his company rajši bi videli, da on ne bi bil tu
to make room for s.o. napraviti komu prostor, mesto
he set the room in a roar vso sobo je spravil v smeh
to take up too much room preveč prostora (za)vzeti

rōstrum -ī, n (rōdere)

1. glodalo, kljun pri perutnini, rilec, gobec, smrček itd. pri drugih živalih: L., Varr., Plin. idr., avium corneum rostrum Ci., (sc. canis) extento rostro O., rostrum aduncum O. veprov rilec, veprov čekan (okel), rostrum suis Ci., rostrum aprum V.; v zaničlj. pomenu ali v prijateljskem pogovoru tudi o človeških ustih gobec, (grda) usta, jezik, kljun: Pl., Petr.

2. metaf. o vsem, kar je rilčasto in s konico štrli iz česa
a) (kriva) konica (ost) α) vinogradniškega noža (vínjaka, vínjeka): Col. β) pluga: Plin. γ) svetilke, svečnika: Plin.
b) ladijski rilec (nos), ladijski kljun na sprednjem delu bojnih ladij, namenjen za odbijanje in prebijanje (prevrtanje) sovražnih ladij: C., Auct. b. Alx., V., Sil., Sen. ph. idr., navis rostro percussa N., regiae naves ferire rostro hostem non poterant L.

3. meton.
a) (pesn.) sprednji del ladje, prvi ladijski rt, ladijski gobec: V.
b) pl. rōstra (Rōstra) -ōrum, n govorniški oder (govoríšče, govórnica, besednica) na rimskem Forumu, okrašen s kljuni ladij, ki so jih Rimljani zajeli med latinsko vojno v bitki pri Anciju l. 338, pa tudi prostor okoli njega: Varr., L., T. idr., escendere in rostra Ci., descendere de rostris Ci., contionari conantem de rostris deducere C.; pesn.: rostra forumque optare Lucan. želeti ljudsko zborovanje = želeti mir, rostra movere Lucan. = tam (ondi) zbrano ljudstvo, a rostris H., Sen. ph., frigidus a Rostris manat per compita rumor H. od Foruma sem.