Franja

re-ferō -ferre, retulī in rettulī (iz *retetulī), relātum

I. (s poudarjenim pomenom praep.)

1. nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj spraviti (spravljati), nazaj vrniti (vračati), nazaj (pri)peljati: H., T., Suet. idr., tegulas L., candelabrum Ci., arma Pl. (iz vojne), O. (iz srede sovražnikov), eum domum rettulerunt V., pecunias in templum referre C., naves referuntur Libycas ad oras O. ladje zanese nazaj, auster me Regium rettulit Ci., rursus enses vaginae referre Sil. zopet vtakniti v nožnice, suscipiunt famulae conlapsaque membra marmoreo referunt thalamo (dat.) stratisque reponunt V. v sobo, pedes me in Tusculanum referunt Ci. ep. noge me silijo nazaj v Tuskul, corpus … in monumentum (v grob, v rako) referre Petr., vina rursus referuntur O. se zopet odnese; toda: purpuream vomit ille animam et cum sanguine mixta vina refert moriens V. = „dati zopet od sebe“ = izbljuvati, izbruhati; occ.
a) s seboj (domov) nesti (nositi), prinesti (prinašati), odnesti (odnašati), sploh prinesti, dobiti, zadobi(va)ti, doseči (dosegati), pridobi(va)ti si: eius caput ad Pharnabazum (in castra C.) rettulerunt N., cornua in publicum referre C. javno pokazati, tabulae repertae atque ad Caesarem relatae sunt C., pro re certa falsam spem domum referre Ci., referre spolia V., O., signa militaria ex proelio Ci., ab hoste devicto mille talenta in publicum rettulit N. je oddal (izročil) državni blagajni, referre triumphum O., victoriam referre T., H., Front., Val. Max., lacte domum referent distenta capellae ubera V.
b) (o sporočilih, naznanilih) prinesti, (skrivaj) naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), ovaditi (ovajati): responsum Ci., C., mandata, numerum C., legationem Romam L., rumores Ci., sermonem ad Dionysium N.; z ACI: Suebos sese recepisse C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae diceret Ariovistus ad se referrent C.

2.
a) nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj pomakniti (pomikati), (nazaj) obrniti (obračati), nazaj da(ja)ti: aura refert talaria O. vleče pihaje nazaj; o telesnih delih: ad nomen caput ille refert O., oculos ad terram referre Ci., ora et oculos V., lumina revocata eodem O., Tellus rettulit os in se O. je sklonila obraz vase, digitis ad frontem saepe relatis O. ali manus ad capulum referre T., Petr. dati (položiti) na … ; poseb. pedem (gradum O., L., vestigia V.) referre umakniti (umikati) se, vulneribus confecti pedem referre coeperunt C.; tudi: nazaj stopiti (stopati): rettulit ille pedem O.; ali vrniti (vračati) se: nemus, unde pedem referens oblita est O., pedes dextros referre Petr. srečno se vrniti; tako tudi castra referre L. nazaj pomakniti (pomikati), nazaj preložiti (prelagati), nazaj premestiti (premeščati), fines benignitatis introrsus referre Sen. ph. zožiti, Seleucia … ab mari relata Plin. oddaljena, diem referre Ulp. (Dig.), Fest. nazaj preložiti (naspr. proferre).
b) refl. in med. umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se, nazaj iti (hoditi): huc se referebant C., N., se fertque refertque V. hiti (teka) sem in tja, te refer caeli meliores ad auras O., gurges, quo se referebat ab aestu O., se e pastu referre V. domov se vrniti (vračati), classis relata V. zopet pristalo (pristavši), equi penitus datis referuntur habenis V. hitijo nazaj; pren.: eo, unde egressa est, se referat oratio Ci.
c) (dolg) (po)vrniti, plačati (plačevati), poplačati (poplačevati), komu kaj dolžnega opraviti (opravljati), podariti (podarjati), darovati: argentum alicui referre Pl., pateram surreptam Ci., Idibus aera H. šolnino, terra centeno fructu refert Hier. rodi stoteren sad; od tod mnogovrstno pren.: Hier., ad equestram ordinem iudicia referre Ci., tumulo sollemnia ludis T. posvetiti.

3. occ.
a) vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), poplač(ev)ati, poravna(va)ti: alicui gratiam (gratias) Ci. hvalo da(ja)ti, zahvaliti se komu, dejansko se komu izkazati (izkazovati) hvaležnega, bonam, iustam, praeclaram, debitam, meritam gratiam referre Ci., parem gratiam referre Ci. ali par pari referre Ter. odmeriti, kakor se komu meri, vrniti enako z enakim, alicui plurimam salutem referre Ci. kar najsrčneje odzdraviti (odzdravljati) komu, pozdraviti (pozdravljati) koga, fertilitatis honorem referre O. zahvaliti se za rodovitnost, carmen carmini referre Aur. odgovoriti na pesem s pesmijo.
b) (glasove) odbi(ja)ti, v pass. odmevati, odjekovati, razlegati se: saxum resonando flebiles voces refert Acc. fr., domus vocem refert O., vocem multiplicato sono referre Cu. iz logov se razlega, odmeva, gemitum referre V., ex tortuosis locis soni referuntur Ci.
c) z obj. da(ja)ti odgovor, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti, reči, dejati: nec mutua nostris dicta refers O., verba refers V., talia voce refert, tandem pauca refert V.; brez obj. z neodvisnim govorom: ego tibi refero: … Ci., ille refert: „O … Phoebe pater“ O.
d) reči, govoriti, povedati: redeuntem Pan videt et talia verba refert O., liceat mihi vera referre O.

4.
a) (preteklo) da(ja)ti zopet (spet) nazaj, zopet (spet) nazaj prinesti (prinašati), vrniti (vračati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (spet) uvesti (uvajati): o mihi praeteritos referat si Iuppiter annos V., nec Coae tibi purpurae referunt tempora … H., marem S., V., consuetudinem antiquam Ci., Suet., fabulam iterum Ter., eas artes T., mysteria Ci., arma V. vojno, antiquas figuras O., sole dies referente siccos H.; o govoru: verba geminata referre O. govoriti (ponavljati) za kom, voces refert (sc. Fama) O. ponovi, ab interprete relato sermone Cu., versus referre V., rem iudicatam r. Ci. zopet pred sodišče spraviti, aliquid ad populum referre L. znova predlagati.
b) ponoviti kaj v spominu = v spomin si (pri)klicati, spomniti (spominjati) se, pomniti, pámetiti: nunc magna referte facta, patrum laudes V., Lycaoniae referens convivia mensae O. spominjajoč se, exempla Cu. ali versum referre N. navesti (navajati), foedusque refert et iura parentum O. spomni se, omeni.
c) occ. s podobnostjo koga ali kaj ponavljati = koga (kaj) na novo (po)kazati, upodobiti (upodabljati), posnemati, biti komu, čemu podoben, biti podoba (slika (in prilika)) koga (česa), biti izrezan kdo, kaj: mores, os vultumque patris Plin. iun., maiorum vultus vocesque Lucr., matrem reddit ac refert nobis Plin. iun., teneas parvolus, qui te (sc. patrem) ore referret V. ki naj bo tvoja živa slika, nomine avum referre V. = nomen avi referre imenovati se po pradedu, aliquem sermone voltusque referre T. tako govoriti in tak obraz imeti kakor … , cornua miram formam referentia O. čudovite oblike imajoč, čudovitih oblik.

5. metaf.
a) (duha, pozornost itd.) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na kaj, kam (nazaj): oculos animumque ad eum Ci., animum ad studia, veritatem Ci., se ad philosophiam Ci., quo referor totiens? Ci. česa se spominjam tolikrat; od tod tudi: animum ad firmitudinem referre T. znova okrepiti, aliquid in melius referre V. na bolje obrniti, izboljšati.
b) navračati, napeljevati kaj (na kaj), soditi, presojati, meriti po čem, pripisati (pripisovati): H., O., Plin. iun. idr., initia gentis ad Achillem r. Cu. začenjati rod z Ahilom, izhajati iz Ahilovega rodu, omnia ad suum arbitrium referre L. podvreči samovolji, ne alienos mores ad suos referant N., omnia ad voluptatem referre Ci. pri vsem se ozirati na … , omnia facta ad virtutem Ci. uravna(va)ti po zahtevah možatosti, prospera ad fortunam T. pripisovati, aliquid ad se ipsum Ci., Sen. ph. soditi (presojati) po sebi samem, (sc. omnia) in claritatem Herculis T. pripisovati svetovno slavnemu Herkulu; abs.: referens ad fructum Varr. ozirajoč se; pass. referri nanašati se na kaj: Ci. —

II. (z oslabljenim pomenom praep.)

1. prinesti (prinašati), da(ja)ti, odda(ja)ti, izročiti (izročati): omne frumentum ad se referri iubet C., rationes ad aerarium Ci., ad Caesarem publicas rationes C., ex fenore pecuniam populo Ci., consulatum ad patrem Ci.

2. occ.
a) ustno ali pis(me)no (s)poročiti (sporočati), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), reči, povedati, pripovedovati, praviti: consilia alicui Ter., de quo hoc plura referemus, quo obscuriora sunt eius gesta N., acta sociis V., Solis amores O., numerum referre C. šteti, Paulum Fabriciumque insigni Camena referre H. opevati, v pesmi slaviti, res horrenda relatu O., foedum relatu O.; subst. relāta -ōrum, n povest, pripoved, pripovedka: audierat relata O.; z ACI: Aeolon ille refert … regnare O., referunt Suebos omnes se recepisse C.; pesn. tudi: rettulit esse pronepos (= se esse pronepotem) O.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid referam, quotiens … reppulerint? O.; s predik. acc.: te parentem refert V. te imenuje, slavi, patriam Epirum V., se ex ea civitate oriundum Iust.; abs.: refero ad Scaptium Ci., ut M. Brutus refert Suet.; impers.: in quo saepe aliter est dictum, aliter ad nos relatum Ci.
b) (v presojo) predložiti, predlagati, spraviti pred koga, besedovati, poročati: ad consilium referre N. spraviti pred vojni svet, consultationem ad amicos Iust., ad populum Ci. ljudstvu predložiti, ad animum Ph. razmišljati; poseb. o poročilih v senatu: rettulit, quid de nexis fieri placeret L., de (sc. reliquis) rebus ad senatum refertur C., Ci., L.; abs.: de ea re postulant ut referatur S. da se poroča; pren.: omnia ad oracula referre N. predložiti (predlagati) preročiščem v razsodbo, nemo refert, quod Italia externae opis indiget T. nihče (v svojem predlogu) ne omeni resnice, da …
c) kot poslovni t.t. zapisati (zapisovati), opisati (opisovati), (za)beležiti, (za)računati, (v)knjižiti: illam pecuniam Flacco datam Ci. vknjižiti kot izplačanega, pecunias acceptas Auct. b. Alx., pecuniam operi publico Ci. zaračunati pod naslovom „javno poslopje“, vpisati na račun „javne gradbe“; pren.: omnia pericula ei accepta referebant Hirt. so pridali na njegov račun = so pripisovali njemu, salutem imperii uni omnes acceptam relaturos C. da mu bodo zapisali na svoj dolg; o vpisovanju v javne (državne) zapiske: referre iudicium in tabulas publicas Ci., nomen in tabulas, in codicem Ci., in censum L. vpisati v cenilni popis (o cenzorju ali njegovem pisarju), aliquem ex quaesturā in iudices L., aliquem in proscriptorum numerum N. = in proscriptos Ci. = inter proscriptos Suet., absentem in reos Ci.; pren. sprejeti, vključiti, dodati kaj kam: epistolas in volumina C., orationem in Origines Ci. = aliquid in commentarium Ci.; metaf. sprejeti, šteti med koga, imeti za kaj: terram et caelum in deos referre Ci., aliquem in oratorum numerum Ci., eodem Q. Caepionem Ci. umestiti (spraviti) v isto vrsto; toda in deorum referre Ci. imenovati, navesti (navajati) med bogovi.

Opomba: Pri pesnikih tudi: rellātum (da se podaljša prvi zlog): Lucr.

refusal [rifjú:zəl] samostalnik
odklonitev, odbitje, zavrnitev; odklonilen odgovor; zavrnitev snubca, ženitne ponudbe; predkupna pravica, pravica do nakupa pred drugim kupcem, svobodna izbira, prednost prve ponudbe

in case of refusal v primeru odklonitve
first refusal prvenstvena pravica do česa
I had the refusal of the appointment le besedo bi mi bilo treba reči, pa bi bil imenovan (bi dobil imenovanje)
to give s.o. the refusal of a house priznati komu prednostno pravico za nakup hiše
to meet with (to receive) a refusal biti zavrnjen (odklonjen), dobiti "košarico"
to take no refusal kljub odklonitvi še naprej vztrajno zahtevati, ne sprejeti negativnega odgovora
I will not take a refusal ne dam (pustim) se zavrniti (odkloniti)

regard¹ [rigá:d] samostalnik
(pomenljiv) pogled; ozir, obzir (for, to do)
odnos; vzrok, motiv; pozornost, obzirnost (for, to do, za)
posebno spoštovanje, čislanje, cenjenje
zgodovina nadzor(stvo) gozda

regards množina (zlasti v pismih) (spoštljivi) pozdravi
in every regard v vsakem oziru, pogledu
in regard to (of) gledé, kar se tiče
in this regard v tem oziru, pogledu, kar se tega tiče, tozadevno
in his regard kar se njega tiče
out of regard to iz obzirnosti, spoštovanja do
with regard to z ozirom na
with due regard to (for) her age z dolžno obzirnostjo do njene starosti
with kind regards to s.o. s srčnimi pozdravi komu
without regard to consequences ne oziraje se na posledice
(give) my kindest regards to your sister lepo pozdravite sestro
to have regard to (for) ozirati se na, upoštevati
to have no regard for s.o.'s feelings ne se ozirati na čustva kake osebe
I have a high (little) regard for him zelo (malo) ga cenim
to hold s.o. in high regard visoko koga ceniti
no regard was paid to his demand njegovi prošnji niso ugodili
to pay no regard to ne se ozirati na, ne upoštevati

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda

regla ženski spol pravilo, smernica; ravnilo; vzorec

a regla po pameti
de regla pravilno, v pravi meri
en (toda) regla v redu, pravilno
por regla kot pravilo
según la regla pravilno, po pravilu, po redu
por regla general navadno, v splošnem, pretežno
sin regla brezpravilen, nereden
contravenir una regla pregrešiti se zoper pravilo
estar en regla (con) biti s kom sporazumen
seguir con una regla ravnati se po pravilu
no hay regla sin excepción ni pravila brez izjeme
reglas pl med žensko mesečno perilo
las cuatro reglas štiri osnovne računske operacije

regret¹ [rigrét] samostalnik
obžalovanje, kesanje, kes; skrb (for za)
opravičevanje; žalost, bolečina, bolest; razočaranje

with regret z obžalovanjem, nerad
to my regret na moje obžalovanje
it is a regret to me žal mi je, obžalujem
to express one's regret izraziti svoje obžalovanje
I expressed (I sent) my regret for refusing opravičil sem se, ker sem odklonil
I declined with much regret (with many regrets) odklonil sem z največjim obžalovanjem
I have to refuse with much regret na svojo veliko žalost (obžalovanje) moram odkloniti
to have no regret ne obžalovati
to hear with regret z obžalovanjem slišati (zvedeti)

regulado urejen, uravnan; predpisen

no regulado neurejen

regular¹ [régjulə]

1. pridevnik
pravilen, regularen, reden; urejen, običajen, normalen, vsakdanji; predpisan, točen; zakonit; izučen; simetričen
ameriško, pogovorno popoln, pravi pravcati, skoz in skoz

as regular as clockwork točen kot ura
at regular intervals v rednih presledkih
a regular cook pravi pravcati kuhar
the regular army redna vojska
the regular course of events normalni potek dogodkov
a regular customer stalni odjemalec
a regular hero pravi (pravcati) junak
regular people ljudje z urejenim življenjem
regular pulse normalen pulz
regular session redno zasedanje
regular soldier reden, poklicni vojak
regular troops redne čete
regular year (judovsko) navadno leto (354 dni)
he is a regular swell on je pravi elegan
it was a regular siege bilo je (to) pravo obleganje
he is a regular bear figurativno on je pravi (pravcati) medved
to be regular in one's diet strogo se držati diete
he has no regular profession nima nobenega pravega poklica
to keep regular hours točno se držati ure v svojem delu
to lead a regular life živeti redno, urejeno življenje

2. prislov
redno; zares

he is regular angry on je zares (pošteno) jezen

reír* s smehom sprejeti, zasmehovati; smejati se, šaliti se

todos reían (con) sus chistos vsi so se smejali njegovim šalam
reír a boca llena od srca se smejati
reír a carcajadas na vse grlo se smejati
no tengo ganas de reír ni mi do smeha
dar que reír (a) v smeh spraviti, razvedriti
no me haga V. reír ne smešite se
no es cosa de reír to ni smešna stvar
echarse a reír (glasno) se zasmejati
reírse smejati se
reírse de alg. zasramovati koga, zasmehovati
no hay que reírse to ni nič smešnega
¡ríete tú! to si lahko misliš!
¡me río de ello! se požvižgam na to!
¡ríase V. de la juventud! (ironično) to Vi imenujete mladost!

relácíja relation

v relácíji z in relation to
nobene relácíje ne imeti z to be out of (all) relation to, to bear no relation to

relación ženski spol razmerje, odnos; sorodstveno razmerje; poznanstvo, občevanje; poročilo, naštevanje, pripovedovanje; seznam

relación consanguínea krvno sorodstvo
estar en buena relación con biti v dobrih odnosih z
estar en relación (-ones) con biti v zvezi z
no guardar relación con nobene zveze ne imeti z
hacer una relación poročati, podati poročilo
poner en relación v zvezo spraviti
relaciones amistosas (ali de amistad) prijateljski odnosi
relaciones amorosas ljubezensko razmerje
entre sus relaciones v krogu svojih sorodnikov
entablar relaciones comerciales stopiti v trgovske zveze
cortar las relaciones prekiniti odnose
estar en relaciones, tener relaciones imeti poznanstvo (ljubezensko razmerje)

relation [riléišən] samostalnik
poročilo; pripoved(ovanje)
pravno prijava, prijavno gradivo, referat; zveza, (logični, vzročni) odnos, odnošaj (between med)
razmerje, relacija; sorodnost, sorodstvo; sorodnik, -ica

in relation to gledé, kar se tiče, v zvezi z
relations of production proizvodni odnosi
a faithful relation of all that happened verno poročilo o vsem, kar se je zgodilo
a near (distant) relation bližnji (daljni) sorodnik
public relation officer oseba, ki vzdržuje stik med svojo ustanovo in javnostjo in si prizadeva ustvariti ugodno mnenje o svoji ustanovi
what relation is he to you? v kakšnem sorodstvu je on z vami?
he is no relation of mine on ni v sorodu z menoj
to be out of (all) relation, to bear no relation to nobene zveze ne imeti z
to enter into relations with stopiti v zveze z
to entertain (to maintain) commercial (friendly) relations with vzdrževati trgovinske (prijateljske) zveze z
to have relation to biti v zvezi z
pravno to have relation to June 1st nanašati se na 1. junij, biti veljaven od (preteklega) 1. junija

relígija religion

brez relígije having no religion
priznana, državna relígija established religion

relish¹ [réliš] samostalnik
okus (za kaj), užitek (v hrani ipd.), slast; dišava, začimba; prijeten okus; predjed
figurativno veselje (za kaj) navdušenje; nagnjenje ljubezen (do česa); privlačnost, všečnost, draž, čar, tek; pokušnja, kapljica (of česa)

I have no relish for (music) nimam nobenega veselja (smisla) za, ne maram za (glasbo), ni mi do (glasbe)
he has no relish for hard study resen študij mu ne diši
we have no relish for walks za sprehode nam ni
danger gives relish to adventure nevarnost daje draž pustolovščini
to eat with great relish jesti z velikim tekom
hunger is the best relish for food glad je najboljša začimba za jed
to lose its relish izgubiti svojo draž
to have lost all relish izgubiti vso privlačnost (draž, slast)
to read with great relish brati z velikim užitkom, naslajati se ob branju

reloj moški spol (domače reló) ura; kolesje ure

reloj de arena peščena ura
reloj de bolsillo žepna ura
reloj de campana ura, ki bije
reloj de campanario stolpna ura
reloj de comprobación kontrolna ura
reloj despertador budilka
reloj de pulsera, reloj brazalete zapestna ura
reloj de sol, reloj solar sončna ura
reloj taxi taksameter
reloj de (la) torre stolpna ura
reloj de trinquete ura stoparica
caja de reloj ohišje ure
cristal de reloj steklo pri uri
adelantar (atrasar) el reloj pomakniti uro naprej (nazaj)
el reloj (se) adelanta (atrasa) ura prehiteva (zaostaja)
(hacer) arreglar el reloj (dati) popraviti uro
dar cuerda al reloj naviti uro
el reloj da las tres ura bije tri
poner (en hora) el reloj naravnati uro (con po)
el reloj no tiene cuerda ura ni navita
el reloj marca (ali señala) las dos ura kaže dve
en mi reloj son las tres en punto na moji uri je točno tri

remain² [riméin] neprehodni glagol
(pre)ostati; preosta(ja)ti

to remain on hand trgovina ostati neprodan (o blagu)
I remain yours truly N.N. (na koncu pisma) ostajam Vaš vdani N. N.
it remains to be seen, it remains to be proved to bomo (še) videli, to je treba še dokazati
is there any oil remaining in the cruet? je ostalo še kaj olja v steklenički?
no choice remains to me nimam druge izbire
one thing remains certain nekaj je gotovo
the only pleasure that remains to an old man edino veselje, ki (še) preostane staremu človeku

remediable

no es remediable temu ni pomoči

remediar odpomoči; popraviti; pomagati, izboljšati; ogibati se

remediar una injusticia popraviti krivico
remediar una necesidad odpomoči sili
es fácil de remediar temu je lahko odpomoči
no se puede remediar temu se ne da pomagati

remedio moški spol (od)pomoč; odstranitev napake, popravilo, izboljšanje; zdravilo

sin remedio izgubljen, brez rešitve (bolnik)
perdido sin remedio popolnoma izgubljen
no hay (más) remedio temu ni pomoči
no hay más remedio que ni drugega izhoda, kot da
poner remedio a odpomoči
no tener (ali haber) para un remedio (fig) biti reven kot cerkvena miš; biti popolnoma brez sredstev
no tiene remedio je neobhodno potrebno; temu se ne da izogniti
¿qué remedio (queda)? kaj naj bi (še) naredili!
lo hecho no tiene remedio kar je narejeno, je narejeno

remedy¹ [rémidi] samostalnik
zdravilo (tudi figurativno)
lek (for, against za, proti)
sredstvo; pomoč; dopusten odstopek od predpisane teže, mere; zakoniti odstopek od predpisane teže zlatnika ali srebrnika, toleranca
britanska angleščina prosto popoldne (na nekaterih šolah)

remedy for external use zdravilo za zunanjo uporabo
past remedy neozdravljiv, neizlečljiv, figurativno brezupen
there is no remedy but... ni druge pomoči kot...
to administer (to employ) a remedy dati (uporabiti) zdravilo