Franja

znóva adv. di nuovo, novamente; ancora; daccapo; (kot glagolske predpone) ri-, ra-, re-, rin-:
znova se pritožiti fare nuovamente ricorso
znova doživljati rivivere
znova napraviti rifare
znova obiskati rivisitare
znova oživel redivivo
znova pomešati rimescolare
znova preizkusiti riprovare
znova sestaviti ricompilare
znova zapreti rinchiudere

znôva de nuevo; otra vez

znova napolniti rellenar
znova napraviti hacer de nuevo, rehacer, volver a hacer
znova pleskati pintar de nuevo, repintar
znova organizirati reorganizar

zustande: zustande bringen napraviti, zmoči; zustande kommen izoblikovati se, nastajati, nastati; ein Gespräch: priti do (X kam zustande prišlo je do X-a); nicht zustande kommen spodleteti, razdreti se

zuwege: zuwege bringen uspeti napraviti, zmoči; zuwege kommen mit biti kos (čemu); zuwege sein figurativ biti v dobri koži

žál

1. (medmet) alas; what a pity!

2. prislov unfortunately, regretfully

žál jutri ne morem priti I am sorry I shall not be able to come tomorrow
nič žalega mu nisem storil I have done him no harm
on ne bi muhi storil nič žalega he wouldn't hurt a fly
ni mi žál nobenega truda I don't mind (taking) any amount of trouble
žál ne morem ustreči tvoji želji I am sorry I cannot comply with your request
žál (na žalost) ne moremo tega napraviti unfortunately that can't be done
žál moram reči I regret (ali I am sorry) to say
žál vidim, da... I am sorry to see that...
žál moram iti I am afraid I have to go
žál mi je zanj I am sorry for him, I pity him
žál beseda offensive word
žál ne I am afraid not

žívež food; victuals pl provisions pl, eatables pl; articles pl of food; žargon grub

osnovni žívež (hrana) staple food
oskrba z žívežem food supply
dobavitelj žíveža food supplier, victualler
rezervni žívež iron rations pl
preskrbeti z žívežem to provision
oskrbeti (se) z žívežem to victual
ladja se je oskrbela z žívežem v Suezu the ship victualled at Suez
napraviti si obilno zalogo žíveža to lay in a good stock of supplies
racioniranje žíveža food rationing
imeti žívež racioniran to have food rationing
primanjkuje nam žíveža we are short of provisions

življênje life; living; existence; being; subsistence

brez življênja lifeless; inanimate, inactive
v cvetu življênja in the prime of life
za vse življênje for life, for one's lifetime
v vsakdanjem življênju in everyday life
v vsem mojem življênju in all my born days
(skozi) vse moje življênje all my life (ali lifetime)
pasje življênje dog's life
vojaško življênje army (ali military) life
enolično življênje humdrum existence
sit življênja sick of life, pogovorno fed up, žargon browned off
posmrtno življênje afterlife
golo življênje bare existence
bedno življênje wretched life
dolgo življênje longevity
družbeno življênje social life
razvratno življênje dissolute (ali depraved) life, dissipation
udobno življênje easy life
borba za življênje struggle for life
način življênja way (ali manner) of life, ways pl, conduct
aktivno življênje active (ali busy) life
brezdelno življênje idle life
denar ali življênje! stand and deliver!
boj na življênje in smrt life-and-death struggle, mortal combat
le enkrat v življênju only once in a lifetime
takšno je (pač) življênje! such is life!
dokler je življênje, je upanje while there is life, there is hope
življênje ni samo zabava, ni praznik life is not all beer and skittles
dati (svoje) življênje za domovino to lay down one's life for one's country
imeti žilavo življênje to have nine lives
imeti komaj dovolj za življênje to have barely enough to live on
gre za življênje ali smrt it is a matter of life and death
gre za moje življênje my life is at stake
izgubiti življênje to lose one's life
deset oseb je izgubilo življênje ten persons lost their lives
ostati pri življênju to remain alive, to survive, to keep body and soul together
nihati, viseti med življênjem in smrtjo to be hovering between life and death
njeno življênje visi na nitki her life is hanging on a thread
rešiti si življênje to save one's life
ne poznaš še dosti življênja you haven't yet seen much of life
podariti sovražniku življênje to spare an enemy, to spare an enemy's life
prositi za (svoje) življênje to beg for one's life
obuditi koga k življênju to revive someone
staviti na kocko svoje življênje to take one's life in one's hands
enako vzeti dobro in slabo v življênju to take the rough with the smooth
spremeniti svoje življênje to change one's way of living
poklicati kaj v življênje (figurativno) to start something, to initiate something, to call something into being
stopiti v življênje to come into being, to enter the world
streči komu po življênju to make an attempt on someone's life, to seek someone's life
tvegati svoje življênje to risk one's life, to dice with death
umakniti se izjavnega življênja to withdraw from (ali to give up) public life
uspeti v življênju to make one's way in the world, to rise in the world
vzeti si življênje (napraviti samomor) to take one's own life
življênje si je vzel he made away with himself, he committed suicide, he took his own life
zaslužiti ravno za (golo) življênje to earn just enough to live on, to earn a bare living, to make just enough to get by (ali to rub along)
imam dovolj do konca (svojega) življênja I have enough to last me for life
ne zasluži dovolj za življênje he doesn't make enough to keep body and soul together
začeti novo življênje to start a new life, (figurativno) to turn over a new leaf
živeti dvojno življênje to lead a double life
živeti enolično življênje to lead a humdrum existence
zagreniti komu življênje to embitter someone's life
živeti žalostno življênje to live a miserable life
živeti veseljaško, uživaško, razburljivo življênje (žargon, figurativno) to burn the candle at both ends
žrtvovati svoje življênje to sacrifice one's life

δεξιό-σειρος, ὁ (σειρά) poet. desni izmed dveh stranskih konj četverovprežnega voza, ki nista bila vprežena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: Ἄρης zanesljivi ali mogočni pomočnik (Sof. Antig. 140).

ἐξομοίωσις, εως, ἡ prizadevanje, napraviti kaj slično, posnemanje.

κατα-στρατοπεδεύω 1. act. trans. dam napraviti tabor, velim utaboriti se τοὺς στρατιώτας, usidrati se τὸ ναυτικόν. 2. intr. in med. taborim, utaborim se, postavim tabor, prenočujem.

παρα-ποιέομαι med. dam si kaj (τί) slično napraviti ali ponarediti.

σκηνάω (-εω) σκηνόω (σκηνή) 1. act. a) sem pod šatorom, bivam v šatoru, taborim, nastanim se; b) v šatoru obedujem, jem; praznujem. 2. med. a) dam si napraviti kočo καλύβην; b) bivam, stanujem, nastanim se ἔν τινι.

τεύχω [Et. sor. τύχη, τυγχάνω; nem. taugen (got. dugan = tauglich), tüchtig, Tugend. – Obl. fut. τεύξω, aor. ἔτευξα, pf. τέτευχα, pass. pf. τέτυγμαι, inf. τετύχθαι, plpf. ἐτετύγμην, fut. 3 τετεύξομαι, aor. ἐτεύχθην, ἐτύχθην, adi. verb. τυκτός, med. fut. τεύξομαι – ep. impf. 3 du. ἐτεύχετον, aor. 1 τεῦξα, aor. 2 (redupl.) τέτυκον, inf. τετυκεῖν, pf. pass. 3 pl. τετεύχαται, plpf. τετύγμην, 3 pl. (ἐ) τετεύχατο, aor. 2 med. τετυκόμην, inf. τετυκέσθαι, ion. plpf. act. ἐτετεύχεα]. ep. poet. I. act. 1. pripravljam δεῖπνον, narejam, izdelujem, gradim, tešem δώματα, νηόν, εἴδωλον; tkem εἵματα. 2. prirejam, povzročujem, učinjam, izmišljam δόλον, zaženem krik βοήν, vnemam, začenjam ἔριν; τινά τι narejam koga za kaj ἄγνωστόν τινα; τί σ' ἔτ' τεύξω kaj naj še s teboj naredim (počnem)? II. med. dam si kaj napraviti, pripravim si kaj τί. III. pass. 1. pripravljam se, izdelujem se, τετυγμένος dobro (lepo, umetno) izdelan κρητήρ, τινός iz česa, ἀγρός dobro obdelano polje, νόος zdrav, popoln, τινί preskrbljen, okrašen s čim. 2. zgodim se, postanem ἀνσχετὰ ἔργα, nastanem, vnamem se νεῖκος, μάχη, κακόν, usojen (določen) sem ὁμοίη μοῖρα, φόνος umor je sklenjen; pogosto (= εἰμί, ὑπάρχω) sem Ζεὺς ταμίης, Διὸς ἱρεύς, ξεῖνος τέτυκτο, γυναικὸς ἄρ' ἀντὶ τέτυξο obnašal si se kakor ženska. IV. pf. τέτευχα 1. ion. sem pripravljen (narejen), τινός iz česa; s pt. slučajno kaj delam, ἐτετεύχεε ἐπισπόμενος Καμβύσῃ slučajno je prišel s Kambizom. 2. ep. pt. τετευχώς napravljen, narejen.

вздваивать, вздвоить (po)dvojiti;
в. ряды dvostop delati, dvostop napraviti

впадать, впасть

1. padati v kaj, pasti v kaj, vpadati, vpasti; upadati, upasti;
в. в бедность obubožati;
в. в ошибку napraviti napako;
у него щёки впали lica so mu upadla;

2.
впадать izlivati se (reka)

впечатление n vtis;
произвести в. napraviti vtis

выдерживать, выдержать biti stanoviten, zdržati, biti kos čemu, kljubovati, (dobro) prenašati, prenesti; pustiti ležati (les, sir, vino), da se izboljša kakovost;
в. экзамен napraviti izpit;
в. паузу narediti premor;
в. характер pokazati se značajnega;
не в. критики ne prenašati kritike;
много выдерживающий odporen

давать, дать dajati, dati;
д. веру verjeti;
д. знать javiti;
д. ход spraviti v tek;
д. практический ход prenesti v prakso;
д. дорогу umakniti se s poti, napraviti prostor;
д. сражение spustiti se v bitko;
д. клятву priseči;
д. тягу pobrisati jo, zbežati;
д. маху zgrešiti;
дай время! počakaj malo!;
так не дай бог! da se bog usmili;
д. взаймы posojati;
д. залп izstreliti;
д. показание izpovedati;
д. по радио prenašati po radiu;
д. себя знать vplivati na;
не д. в обиду potegniti se za;
д. стрекача, стречка popihati jo;
ни дать, ни взять popolnoma enak, natanko tak;
давайте работать! delajmo!;

замешательство n zmešnjava, zmeda, nered; zadrega;
привести в з. spraviti v zadrego; spraviti v nered, napraviti zmešnjavo

испытание n preskušnja, preverjanje, izpit; (pren.) doba trpljenja, hudi časi;
он был подвергнут жестоким испытаниям doletele so ga hude preizkušnje;
приёмные испытания sprejemni izpit;
выпускные испытания zaključni izpit, matura;
выдержать и. napraviti izpit