Franja

catena f

1. veriga:
tenere alla catena držati na verigi (tudi pren.);
spezzare le catene pretrgati verige, osvoboditi se

2. tehn.
catena di trasmissione prenosna, transmisijska veriga

3. zaporedje:
una catena di avvenimenti zaporedje dogodkov
catena di montaggio tekoči trak
a catena verižno

4. veriga:
catena di negozi, di alberghi trgovska, hotelska veriga

5. kem. veriga:
reazione a catena verižna reakcija

6. geogr.
catena di monti gorska veriga

cateratta f

1. brzica, katarakt:
le cateratte del Nilo nilske brzice

2. zapornica (na reki)

3. med. siva mrena, katarakta

catlītiō -ōnis, f (kontr. iz catulītiō: catulīre) pojavost, pojavica; le pren. o prebujajoči se rodnosti narave: Plin.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

cautēs (cōtēs) -is, f večinoma v pl. (sor. s cōs) čer, kleč, greben, ostra pečina ali skala v morju, redkeje v gorah; obl. cautes v nom. sg.: Tib. (cautis: Prud.), Marpesia cautes V., v abl. sg.: lapis... caute continua Plin.; v pl.: Amm., cautes celsae Enn. fr., cavatae Ap., haud aliter quam cautes O., duris genuit te cautibus horrens Caucasus V., (nautae) saxa et cautes timent C., scopuli cautium Sen. ph. kleči skalnih globeli; v obl. cotes le v pl.: ex scrupulosis cotibus Ci., duris in cotibus S., duris cotibus Pr., inviae cotes Cu.

cavalletta¹ f

1. zool. kobilica (Locusta)

2. pren. požeruh, lakomnež:
essere come le cavallette, peggio delle cavallette biti nadležen, vsiljiv (kot podrepna muha)

cavare v. tr. (pres. cavo)

1. vzeti, jemati ven; izvleči; izkopati; izdreti, izdirati (tudi pren.):
cavare pietre, metalli kopati kamen, rudo
cavare un dente izdreti zob
cavare brani da un libro vzeti, jemati, iztrgati odlomke iz knjige
cavare sangue puščati kri:
cavare sangue da una rapa, da un sasso zahtevati nemogoče
cavare di testa zbiti iz glave
non cavare un ragno dal buco pren. v ničemer ne uspeti
cavarsi gli occhi na smrt se skregati, prerekati se
cavarsi gli occhi sui libri pren. veliko brati

2. sneti, snemati (tudi pren.):
cavare la giacca sleči suknjič
cavare le scarpe sezuti čevlje
cavare le macchie odstraniti madeže
cavarsi la fame, la sete najesti se; napiti se, odžejati se
cavarsi una voglia utešiti željo, zadostiti želji
cavarsela pren. znajti se; odnesti jo

caza ženski spol lov; (lovski) plen; divjačina; lovišče; gonja, zasledovanje; beg

caza mayor (menor) lov na veliko (malo) divjad
caza de montería lov na visoko divjad
aves de caza lovske ptice
caza (muerta) lovsko tihožitje (slika)
avión de caza lovsko letalo
perro de caza lovski pes
andar a caza iti na lov; potegovati se za, stremeti
dar caza (a) goniti, poditi, zasledovati
dar caza a un empleo biti na lovu za službo
espantar la caza zaradi prevelike naglice svoj cilj zgrešiti
estar de caza biti na lovu
ir (salir) de caza na lov iti
levantar (alborotar) la caza zajca spoditi (splašiti)
se le vino a las manos la caza sreča mu je padla v naročje

cazador moški spol lovec

cazador festivo, cazador dominguero, cazador bisoño nedeljski lovec
cazador furtivo divji lovec
cazador mayor višji lovec
al mejor cazador se le escapa la liebre tudi najbolj pametni se lahko zmoti

CD-plošča samostalnik
1. (nosilec digitalnega zapisa) ▸ CD lemez, cédé lemez
Navodila so le na CD-plošči. ▸ Az útmutató csak cédé lemezen van.
Res se tudi CD-plošče z leti obrabijo, vendar ne zaradi predvajanja, temveč zgolj zaradi staranja materiala, na katerem je shranjena informacija. ▸ Igaz, hogy idővel a CD lemezek elhasználódnak, de nem a lejátszások, hanem az anyag elöregedése miatt, amelyre az információkat rögzítették.

2. (glasbeni album) ▸ CD lemez, cédé lemezKreslin obljublja, da bo na koncertu mogoče predpremierno slišati kar nekaj novih pesmi, ki bodo jeseni izšle na njegovi novi CD-plošči. ▸ Kreslin ígéri, hogy a koncerten premier előtt lehet majd hallani néhány új dalt, amelyek az ősszel megjelenő új CD lemezén szerepelnek.

ce [sə] pronom to

ce qui (to), kar
ce que (to) kar
depuis ce od tedaj
c'est-à-dire to se pravi, to je, namreč
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi?
ce disant rekoč to, s temi besedami
ce dit-on kot se govori, tako se govori
c'en est fait de moi z menoj je konec
ce n'est pas que (je veuille) ne da bi morda (hotel)
pour ce faire v ta namen
ce (me) semble kot se zdi, kot je videti
c'est à moi de ... jaz sem na vrsti, da ...
c'est pourquoi zato
c'est que ker; namreč
c'est à pleurer človek bi se zjokal
sur ce nakar; nato
le temps, c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

ce ➞ ci ( pred lo, la, li, le, ne)

céder [sede] verbe transitif odstopiti, prepustiti commerce prenesti, cedirati; prodati (hišo); verbe intransitif popustiti, odnehati, umakniti se, podleči

céder ses droits odstopiti svoje pravice
ne le céder en rien à quelqu'un v ničemer ne zaostajati za kom
céder le pas, le haut du pavé (figuré) dati komu prednost
céder le passage à quelqu'un pustiti se prehiteti
céder le terrain à quelqu'un biti manj vreden, slabši od koga, inferioren komu
céder à la force umakniti se, popustiti sili

cēdere

A) v. intr. (pres. cēdo)

1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

B) v. tr.

1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran

2.
cedere le armi pren. vdati se

3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last

cedílo passoire ženski spol , filtre moški spol

figurativno na cedilu pustiti abandonner (ali laisser) dans l'embarras, faire faux bond à, laisser en panne
na cedilu ostati en être pour ses frais; familiarno être le dindon de la farcé, se brosser

cél entier, complet, total, intact

celo število nombre entier
cela vas tout le village
cele dneve je delal il travaillait des jours entiers
cela ura une heure entière
ostati cel demeurer intact
cel znesek le montant total

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

*cellō¹ -ere (prim. gr. κολώνη, κολωνός grič, κολωφών vrh, grič, lat. collis, columen, culmen) rabljeno le kot adj. pt. pf. celsus 3 in v zloženkah ante-, ex-, prae-cellō; gl. ta gesla.

*cellō² -ere (sor. s clādēs; gl. to geslo) biti (bijem), le v zloženkah per-, pro-, re-cellere in njihovih izvedenkah, npr. perculsus -ūs, procella.

celó adv.

1. perfino, addirittura, finanche:
izvoz je celo večji od lanskega le esportazioni sono perfino aumentate rispetto all'anno scorso

2. (sploh) specialmente, specie:
pomagati bližnjemu, če je v stiski pa še celo aiutare il prossimo, specie se in difficoltà