Franja

Zadetki iskanja

  • oskŕba supply; provision; nursing; (s hrano) board; (vzdrževanje) maintenance, care for, (z živili) purveyance

    oskŕba z elektriko, energijo power supply
    oskŕba z vodo water supply
    oskŕba s toplo vodo hotwater supply
    polna oskŕba board and lodging, full board, maintenance, (v hotelu) full board
    plača in vsa oskŕba pay (ali wages pl) and all found
    oskŕba z živili food supply
    otrok je v dobri oskŕbi the child is well looked after
    biti v zdravniški oskŕbi to be under medical treatment (ali pogovorno under the doctor)
    dati otroka v oskŕbo to entrust a child to someone's care
    imeti polno oskŕbo to be provided with board and lodging
  • oskrbnina samostalnik
    (plačilo za oskrbo) ▸ ellátási díj
    mesečna oskrbnina ▸ havi ellátási díj
    dnevna oskrbnina ▸ napi ellátási díj
    domska oskrbnina ▸ otthon ellátási díja
    neplačana oskrbnina ▸ kifizetetlen ellátási díj
    oskrbnina za vrtec ▸ óvodai ellátási díj
    oskrbnina za otroka ▸ gyermek ellátási díja
    oskrbnina v vrtcu ▸ óvodai ellátási díj
    oskrbnina v domu ▸ otthon ellátási díjia
    oskrbnina v zavodu ▸ intézmény ellátási díja
    plačilo oskrbnine ▸ ellátási díj befizetése
    cena oskrbnine ▸ ellátási díj mértéke
    plačevanje oskrbnine ▸ ellátási díj fizetése
    pravica do oskrbnine ▸ ellátási díjhoz való jog
    plačevati oskrbnino ▸ ellátási díjat fizet
    plačati oskrbnino ▸ ellátási díjat fizet
    V zavetišču bodo sprejeli tudi pse, ki jih lastniki ne želijo obdržati, če bodo ti plačali oskrbnino. ▸ A menhely olyan kutyákat is befogad, amelyeket a tulajdonosok nem akarnak megtartani, de megfizetik az ellátási díjat.
    Stanarine in oskrbnine v domovih za ostarele naraščajo hitreje kot pokojnine. ▸ Az idősotthonok lakódíjai és ellátási díjai gyorsabban emelkednek, mint a nyugdíjak.
    Starši plačajo oskrbnino za otroka, ki je odvisna od cene programa in njihovih dohodkov. ▸ A szülők a gyermekük után ellátási díjat fizetnek, amely a program árától és a jövedelmüktől függ.
  • osprédje foreground, forefront; fore; front

    biti v osprédju politične dejavnosti to be prominently active in politics, to be in the forefront of political activity
    on je rad v osprédju (figurativno) he is fond of the limelight
    v osprédje se postaviti (siliti, riniti) to put oneself forward
    stopiti v osprédje to come to the fore (ali to the front), to stand out
    ne siliti v osprédje (figurativno) to take a back seat, to stay (ali keep) in the background, to keep a low profile
  • ostáti (bivati) to stay, to remain

    ostáti zunaj to stay out; (vztrajati) to persist in, to stick to, to abide by, to keep to; (preostati) to be left over
    ostáti doma to stay at home
    ostáti v postelji to stay in bed, to keep to one's bed
    ostáti pri predmetu to keep to the point
    ostáti miren, hladnokrven to keep cool; to keep one's temper
    ostani, kjer si! keep still!, stay where you are!
    ostalo bo toplo it wilI stay warm
    ostáti zdrav to remain healthy
    to ostane med nama (figurativno) this is a word in your ear, I tell you this in strict confidence, this is quite between ourselves, this is strickly confidental
    vse ostane pri starem no change will be made, everything will be as before
    kje smo ostali zadnji teden? (v šoli) where did we leave off last week?
    ostanem pri svojem mnenju I stick to my opinion
    ostane pri tem! we will leave it at that!
    nič drugega mi ne (pre)ostane... I have no choice but..., there's nothing for it but..., I have no alternative, it's a case of Hobson's choice
    nič drugega (nam) ne ostane, kot da... there is nothing for it, but to...
    ostanite pri telefonu! hold the line, please!
  • otékati medicina to swell, to tumefy

    lice mi oteka my cheek is swelling
  • otrók child, pl children; (majhen) baby, babe, tot; (nedoleten) infant; (zaničljivo) brat

    zakonski otrók legitimate child
    nezakonski otrók illegitimate child, child born out of wedlock, bastard, natural child
    otrók ljubezni love child
    mrtvorojen otrók stillborn child
    čudežen otrok infant prodigy
    otrók brezdomec waif
    brez otrok childless
    ugrabitev otróka kidnapping
    umor otróka, morilec, -lka otróka infanticide
    varovalec, -lka baby-sitter
    on je pravi otrók he is quite a child
    ona pričakuje otróka she is with child (ali in the family way), she is an expectant mother
    roditi otróka to give birth to a child
    biti (krstni) boter otróku to stand sponsor to a child
    varovati otróka (oziroma otroke) v odsotnosti staršev to baby-sit
    ne biti več otrók to be no longer a child
    on ni več otrók he is no longer a child
    kot otrók se veseliti to be as pleased as Punch
    dobiti (roditi) otróka to be delivered of a child
    nobenega otróka ne več dobiti (roditi) to be past childbearing (ali childbearing age)
    opekel otrók se boji ognja a burnt child dreads the fire
  • otŕpel torpid; stiff; numb, benumbed

    noga mi je otŕpa my foot is numb
  • ounce1 [áuns] samostalnik
    unča (trgovska utežna mera 28,35 g; za zlato in srebro 31,1 g)
    figurativno trohica

    by the ounce po teži
    an ounce of help is worth a ton of pity malo pomoči je vredno več kakor mnogo usmiljenja
  • out2 [áut] prislov

    1.
    ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

    2.
    zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

    3.
    ne na delu (a day out prost dan)

    4. vojska
    na (bojnem) polju
    navtika na morju

    5.
    ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

    6.
    priobčen (knjiga the book came out in June)
    predstavljen javnosti (dekle)

    7.
    odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

    8. šport
    zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

    9. politika
    ne v vladi (the democrats are out)

    10.
    ne v vaji (my fingers are out)

    11.
    porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

    12.
    do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

    13.
    izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

    14.
    napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

    15.
    dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

    16.
    jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

    17. aeronavtika
    končan (pogovor)

    18.
    razno

    out and out popolnoma, docela
    out and about (zopet) na nogah, pokonci
    out and away daleč (najboljši itd.)
    to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
    that is out! ne pride v poštev!
    to be out in a thing motiti se
    to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
    to be down and out na nič priti
    to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
    to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
    we had an evening out zvečer smo šli ven
    out at heels reven
    out at elbows revno oblečen
    out on a limb izpostavljen
    way out izbod
    the workers are out delavci stavkajo
    out with him! ven ga vrzi!
    ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj
  • over2 [óuvə] prislov

    1.
    preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

    2. figurativno
    na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

    3.
    sem, semkaj (come over! pridi sem!)

    4.
    tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

    5.
    (prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

    6.
    znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

    7.
    pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

    8.
    mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

    9.

    Razno:

    over again še enkrat, znova
    over and over again vedno znova
    over against nasprotno (temu)
    over and above vrhu tega, skrajno, preveč
    all over povsod, popolnoma, končan
    to be all over with biti na koncu s čim
    it is all over with him z njim je konec
    that is him all over to je čisto njemu podobno
    sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
    pogovorno to get s.th. over with končati kaj
    the world over po vsem svetu
    not over well precej slabo
    that can stand over to lahko počaka
    see over poglej naslednjo stran
    ekonomija carried over prenos
  • overdue [óuvədjú:] pridevnik
    zakasnel, zastarel, zapadel (tudi ekonomija)

    the train is overdue vlak ima zamudo
    overdue claim zastarela zahteva
    ekonomija an overdue bill zapadla menica
  • ôves botanika oats pl

    tu se goji mnogo ovsa a lot of oats is (ali are) grown here
  • ovíra impediment, obstacle, hindrance; (nanada) check, (nepričakovana) snag; (zapora) bar, barrier; obstruction

    večja ovíra a major obstacle
    tek čez ovíre šport obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
    zakonska ovíra legal impediment
    žične ovíre vojska barbed wire, barbed-wire entanglement
    ni poti brez ovír no road is without obstacles
    konj je padel pri prvi ovíri the horse fell at the first jump (ali fence)
    delati ovíro, biti ovíra čemu to be in the way, to be (ali to constitute) an obstacle to something
    naleteti na ovíre to run into obstacles
    odstraniti vse ovíre to remove all obstacles
    staviti komu ovíre na pot to set impediments in someone's way
    naleteti na nepričakovano ovíro to come up against a snag
  • oyster [ɔ́istə] samostalnik
    zoologija ostriga; kos mesa školjkaste oblike pri perutnini (na hrbtu)

    to be as close (ali dumb) as an oyster molčati ko grob
    oysters on the shell sveže ostrige
    figurativno he thinks the world is his oyster misli, da je vse njegovo
  • ozíroma respectively; or

    moja otroka sta stara deset ozíroma štirinajst let my children are ten and fourteen years old respectively
    pretekli ozíroma sedanji deležnik the past and present participle respectively
    ta avtomobila sta vredna 5.000 ozíroma 7.000 funtov these cars are worth 5,000 and 7,000 pounds respectively
    gledališče je ozíroma naj bi bilo središče kulturnega življenja the theatre is or should be a centre of cultural life
    spomenik naj bi postavili na trgu ozíroma v parku they should put the monument up in the square or in the park
  • ožina samostalnik
    1. (pas kopnega ali morja) ▸ szoros
    prepluti ožino ▸ szoroson áthajózik
    prečkati ožino ▸ szoroson átkel
    pluti skozi ožino ▸ szorosban hajózik
    ožina med otoki ▸ szigetek közötti szoros
    plovba skozi ožino ▸ hajózás a szoroson keresztül
    Ožino prepluje vsak dan na stotine tovornih ladij, med njimi pa se smukajo še majhne ribiške ladje. ▸ A szoroson naponta több száz teherhajó halad át, köztük pedig kis halászhajók is cikáznak.
    Povezane iztočnice: Magellanova ožina, Gibraltarska ožina, Bosporska ožina

    2. (zožen predel) ▸ szűk járat, szűk hely, szűkület
    neprehodna ožina ▸ átjárhatatlan szűk járat
    skalna ožina ▸ sziklaszűkület, szűk sziklajárat
    razširiti ožino ▸ szűk járatot kiszélesít
    Vhodno ožino so nekoliko razširili in zaprli z rešetko. ▸ A szűk bejáratot kissé kiszélesítették és ráccsal zárták le.
    Ob robu je manjši ozek rov, ki pa se po 10 metrih zoži v trenutno neprehodno ožino. ▸ A szélén egy kisebb szűk járat található, amely azonban 10 méter után egy jelenleg átjárhatatlan részbe szűkül be.
    Voznik poganja svojo rikšo skozi neverjetne ožine med avtomobili in ostalimi vozili na kolesih. ▸ A sofőr hihetetlenül szűk helyeken tolja át a riksát az autók és más kerekes járművek között.
    Zabojnikov v to vas zaradi ožin na cesti niso mogli pripeljati. ▸ Az útszűkületek miatt a konténereket nem tudtuk elhozni ebbe a faluba.

    3. (lastnost ozkega) ▸ szűkösség
    Ožina ali širina rezila je odvisna od tega, ali z motiko okopavamo, ogrebamo ali kopljemo. ▸ A kapaél szélessége attól függ, hogy a kapával gyomot írtunk-e, vagy talajt lazítunk, illetve forgatunk.
    Pri postavljanju pohištva sem poleg ožine prostora prav tako morala upoštevati, da vanj vodi dvoje stopnic. ▸ A bútorok elhelyezése során figyelembe kellett venni, mennyire szűk a hely, és hogy két lépcső vezet a helyiségbe.
    Dušila me je ožina cest in meje vsepovsod. ▸ Fojtogattak a szűk utak és a mindenütt jelenlévő határok.

    4. (o ozkoglednosti ali omejenosti) ▸ beszűkültség, szűkösség
    Kar človek čuti, zaznava, vidi in sliši je odvisno od njegove percepcije, njene širine ali ožine. ▸ Amit az ember érez, érzékel, lát és hall, az a saját percepciójától, látókörének szélességétől vagy beszűkültségétől függ.
    Omejenost interesov in ožino miselnega dosega je še najlaže prikrivati z velikimi besedami. ▸ Az érdekek korlátozottságát és a gondolati skála szűkösségét a legkönnyebb nagy szavakkal leplezni.

    5. jezikoslovje (o izgovoru samoglasnikov) približek prevedkazárt képzés
    Tako se npr. raba širokega e in o v slovenščini širi, stari pravopis pa je poln besed, ki imajo na teh mestih zapisano izreko z ožino. ▸ Például a szlovén nyelvben a nyílt képzésű e és o használata terjedőben van, és a régi helyesírás tele van olyan szavakkal, amelyek e helyeken a zárt képzésű magánhangzót rögzítenek.
  • pa and; but, however

    pa četudi (al)though, even though
    pa tudi (celó) če even if...
    pa dobro well then
    pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
    pa naj bo! then let it be!
    kaj pa je? what is the matter (here)?
    pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
    moj oče pa moja mati my father and my mother
    pa to je jasno! why, that is clear!
    tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
    on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
    prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
    pa tudi če bi tako bilo... even so...
  • padalec samostalnik
    1. ponavadi v športnem kontekstu (o padalstvu) ▸ ejtőernyős
    izkušen padalec ▸ tapasztalt ejtőernyős
    skok padalcev ▸ ejtőernyősök ugrása
    doskok padalcev ▸ ejtőernyősök földet érése
    pristanek padalcev ▸ ejtőernyősök landolása
    Padalci bodo skočili iz helikopterjev. ▸ Az ejtőernyősök helikopterből fognak kiugrani.
    Povezane iztočnice: ekstremni padalec, jadralni padalec, športni padalec

    2. ponavadi v množini (vojak) ▸ ejtőernyős
    desant padalcev ▸ ejtőernyős deszant
    bataljon padalcev ▸ ejtőernyős zászlóalj
    enota padalcev ▸ ejtőernyős osztag, ejtőernyős alakulat
    zavezniški padalci ▸ szövetséges ejtőernyősök
    britanski padalci ▸ brit ejtőernyősök
    Most je v jutranjih urah, 6. junija 1944, zavzelo 180 britanskih padalcev, potem ko so nemške vojake napadli iz zasede. ▸ A hidat 1944. június 6-án 180 brit ejtőernyős foglalta el, miután lesből támadták meg a német katonákat.
    Sopomenke: vojaški padalec

    3. lahko izraža negativen odnos (kdor se pojavi nepričakovano) ▸ beugró, beeső személy
    Veliko je tudi padalcev, ki pridejo malo potrenirat pred koncertom. ▸ Sok a beugró is, akik a koncert előtt jönnek kicsit gyakorolni.
    Tu in tam se sicer pojavijo "padalci", ki ponudijo računalnike po precej nižji ceni. ▸ Itt-ott megjelenik néhány beeső személy is, aki sokkal olcsóbban kínálja a számítógépeket.
  • pádati to fall; to drop; (manjšati se) to decrease, to decline, to sink, to wane, to ebb; (cena) to drop, to fall, to go down

    dež (toča sneg, sodra) pada it rains (it hails, it snows, it sleets)
    cene padajo prices are falling (ali dropping)
    delnice padajo shares are on the decline
    barometer pada the barometer is falling
    droben dež pada (prší) it is drizzling
    megla pada fog (ali mist) comes down (ali descends)
    pádati v oči (figurativno) to strike the eye
    njihovo število pada their number is shrinking, they are fewer in number
    zastor pada the curtain is dropping (ali falling) ➞ pasti (padem)
  • paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)

    I. impers.

    1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.

    2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen.

    II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.