Franja

vzporedni naslov stalna zveza
bibliotekarstvo (ime dela) ▸ párhuzamos cím

what [wɔt]

1. zaimek
(vprašalni zaimek) kaj; koliko!

what for? čemu?, zakaj?
what ever for? toda zakaj?
what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
and what all pogovorno in kaj še vse
what not kar si bodi, karkoli
my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
what of that? kaj za to?, nič za to
what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
what's it all about? za kaj (pa) gre?
so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
but what pogovorno ki ne (bi)
not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
what is the matter? kaj (pa) je?
what is he like? kakšen je on?
what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
well, what of it? no, in kaj za to?
what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
what is the news? kaj je novega?
you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
he claims to a what? kaj hoče on biti?
what is he the better for it? kaj ima on od tega?
I'll tell you what nekaj ti povem
Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

2. zaimek
(relativni zaimek) kar

do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
happen what may naj se zgodi, kar hoče!
we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
but what razen (tega, teh)
he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

3. pridevnik
kakšen, kateri, kolikšen

what luck! kakšna sreča!
what a queer idea! kakšna čudna ideja!
what a fool I am! kako sem neumen!
he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

4. prislov
kako

what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

5. medmet
kaj!, kako!
britanska angleščina kaj ne?

what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

6. veznik
pogovorno kolikor

he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel

wrong³ [rɔŋ] prislov
neprav, nápak, narobe, pogrešno, lažno

to act wrong ne delati prav, napačno delati
to get it wrong (z)motiti se, napačno razumeti
to get in wrong with s.o. ameriško, pogovorno lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebe
to go wrong iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; trgovina slabo iti; tehnično slabo funkcionirati, biti pokvarjen
to get s.o. in wrong with spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga pri
our plans went wrong naši načrti so šli po vodi
your watch is wrong vaša ura ne gre prav (točno)
to guess wrong napak uganiti, krivo zadeti

Xanthō -ūs, f (Ξανϑώ „zlatolaska“, „plavolaska“) Ksánto (indecl.), grško dekliško ime, poseb. ime morske nimfe, hčere Nereja in Doride: V., Hyg.

Xanthos² (Xanthus) -ī, m (Ξάνϑος) Ksánt

I.

1. reka v Troadi (= Scamander, gl. to besedo): V., O., Plin.

2. rečica v Epiru (tako jo imenuje Helen): V.

3. reka v Likiji, izvirajoča na Tavr(os)u (zdaj Koca Çayi): V., H., O., Mel., Plin.

4. ob tej reki stoječe mesto: Ps.-V. (Culex), Plin. —

II. grško moško ime

1. eden izmed 50 Egiptovih (Ajgiptovih) sinov: Hyg.

2. likijski zgodovinopisec: Plin.

Zāchariās -ae, m Zaharíja, judovsko moško ime, poseb. oče Janeza Krstnika: Lact., Paul. Nol., Vulg.

Zahodna Samoa stalna zveza
(nekdanje ime za Samoo) ▸ Nyugat-Szamoa
Sopomenke: Samoa

zȁjedničkī -ā -ō
1. skupni: -a zemlja, imovina; naći zajednički jezik; zajednički sadržilac mat. skupna mera; zajednički višekratnik mat. skupni mnogokratnik; zajednički imenilac, imenitelj, nazivnik mat. skupni imenovalec; -a mjera mat. skupna mera
2. občni: -a imenica lingv. občno ime

zaménjati to exchange; trgovina to barter (za for), to truck, to swap (ali to swop); (koga s kom drugim) to mistake for; to confound

zaménjati stražo to relieve a guard (ali sentinel); (nadomeščati v službi) to be deputy, to deputize (for), to be proxy, to substitute, to be substitute for, to replace, to represent, to act on (ZDA in) behalf (of), to be acting for; (nadomestovati zdravnika, duhovnika) to act as a locum (ali formalno locum tenens) for
zamenjal me je z mojim bratom he mistook me for my brother
zamenjal sem staro obleko za živila I exchanged my old clothes for provisions
zamenjala sva klobuke we have exchanged our hats
papirnati denar je zamenjal kovanega paper money has replaced specie
ne zamenjujte naše tvrdke z drugimi, ki imajo isto ime! don't confuse our firm with others of the same name!
zaménjati konja za kravo to swap a horse for a cow

Zanclē -ēs, f (Ζάγκλη) Zánkla

1. staro ime za Mesano (Mesāna, zdaj Messina na Siciliji), mesto, ki je dobilo ime po svoji srpasti podobi (sicilsko gr. ζάγκλον = srp): O., Sil. Od tod adj.
a) Zanclaeus 3 (Ζαγκλαῖος) zánkelski, zanklájski: arena (= Sicilia) O., Charybdis O., moenia (Messana) Sil.; subst. Zanclaeī -ōrum, m (Ζαγκλαῖοι) Zánkelci, Zanklájci, preb. Zankle: Plin.
b) Zanclēius 3 zánkelski, zankléjski: saxa O.

2. mesto na Peloponezu: Plin.

zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
zapisati podatke annotare i dati
zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
med. zapisati dieto prescrivere una dieta
zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
zapisati v seznam mettere nell'elenco

4. pren. condannare:
zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
zapisati opombo contronotare
jur. zapisati vdovščino sopraddotare

B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

1. scrivere per errore

2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
zapisati se politiki darsi alla politica
z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo

zaščiten (-a, -o) geschützt (pred prepihom luftgeschützt, pred škropljenjem spritzwassergeschützt, pred vetrom windgeschützt, proti zmrzovanju frostsicher); žival, rastlina: pravo geschützt, unter Naturschutz; (registriran) blagovna znamka, znak, ime: eingetragen (znamka eingetragene Schutzmarke, ime eingetragener Markenname)

zbîran -rna -o, dol. zbîrnī -ā -ō
1. zbiren: -o mjesto
2. skupen: -a imenica lingv. skupno ime; -a pošiljka
3. zbiralen: -a leća

zemljepísen -sna -o prid. geografic
□ zemljepisno ime toponim

Zephyrium -iī, n (Ζεφύριον) Zefírij, ime več krajev, poseb.

1. gradišče ob obali Kilikije jugozahodno od Tarza: L., Plin.

2. vas ob vzhodni obali Brutija (severno od današnjega Capo Spartivento): Mel., Plin.

zimzelen pridevnik
1. (o rastlini) ▸ örökzöldLovorikovec je zimzelena rastlina, s katero so lahko pozimi na soncu težave. ▸ A babér örökzöld növény, amelynek árt, ha napsütötte területen van télen.
Povezane iztočnice: zimzeleno drevo

2. (dolgo priljubljen) ▸ örökzöldŠtevilne njihove popevke so postale zimzelene in predmet predelav. ▸ Számos daluk örökzöld slágerré vált és feldolgozások tárgya lett.
Tako se je zapisal med tiste zimzelene motocikle, ki bi jih lahko označili kot večne. ▸ Így vált az egyik örökkévalónak nevezhető örökzöld motorkerékpárrá.
Četrtkov večer pa bo namenjen ljubiteljem in ljubiteljicam zimzelene glasbe. ▸ A csütörtök estét az örökzöld zene szerelmeseinek szenteljük.
Ime Ana pa hkrati sodi v skupino zimzelenih, vedno modernih imen. ▸ Ugyanakkor az Anna név az örökzöld, örökké modern nevek csoportjába tartozik.

3. (vedno aktualen) ▸ örökzöldVsebina filma je zimzelena, saj obravnava vrstniško nasilje, zaradi česar je več kot ustrezen tudi za predvajanje po šolah. ▸ A film tartalma örökzöld, hiszen a kortársak közötti erőszakról szól, emiatt pedig különösen alkalmas az iskolai vetítésekre.
Na dnevnem redu danes je tudi že zimzelena parlamentarna tema - čezatlantska vohunska afera. ▸ A mai napirenden szerepel a már örökzöld parlamenti téma is – a transzatlanti kémügy.

4. ponavadi v športnem kontekstu (dober kljub starosti) ▸ örökifjú
Zimzeleni Ole Einar Björndalen je svojo zadnjo sezono med elito začel s svojo 95. zmago v svetovnem pokalu. ▸ Az örökifjú Ole Einar Björndalen 95. győzelmével kezdte utolsó szezonját a világkupa-sorozatban.
Zanimivo bo videti, kaj pripravljajo Japonci na čelu z zimzelenim Noriakijem Kasaijem, ki bo v sezono vstopil star 45 let. ▸ Érdekes lesz látni, mire készülnek a japánok, élükön az örökifjú Noriaki Kasaival, aki 45 évesen kezdi meg a szezont.

zmrcváriti (-im) perf.

1. lacerare, dilaniare, straziare:
volkovi so zmrcvarili ovce i lupi dilaniarono le pecore

2. (uničiti) sciupare; danneggiare; distruggere

3. (pokvariti; popačiti) strapazzare; storpiare:
zmrcvariti članek strapazzare l'articolo
zmrcvariti ime kraja storpiare il toponimo

zoper² [ó] koga/kaj: wider, gegen (jemanden/etwas)
biti zoper dlako figurativno (jemandem) wider/gegen den Strich gehen
kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
kaznivo dejanje zoper javno moralo das Sittlichkeitsdelikt
kriminal zoper zakone o okolju die Umweltkriminalität
zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
zoper … -widrig
(pamet vernunftwidrig)
ravnati zoper predpise ipd.: (den Vorschriften) zuwiderhandeln

zvezd|a¹ [é] ženski spol (-e …) astronomija der Stern, das Gestirn (dvojna Doppelstern, glavna Hauptstern, Pasja Hundsstern, vodnica Leitstern)
zvezda repatica der Komet, der Schweifstern, Haarstern
figurativno srečna zvezda der Glücksstern, ein guter Stern
nesrečna zvezda der Unstern
zvezde/zvezd Stern-, Sternen-
(soj der Sternenglanz, svetlikanje die Sternstrahlung, vojna der Sternen-Krieg, ime der Sternname, oddaljenost die Sternentfernung)
ločna razdalja zvezde pod horizontom die Depression
brez zvezd sternlos
posut z zvezdami bestirnt, besternt, sternbesät
zvezda vzhaja/zahaja der Stern geht auf/unter
figurativno biti zapisano v zvezdah in den Sternen geschrieben stehen
obljubljati zvezde z nebes komu (jemandem) goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
videti zvezde Sterne sehen, od bolečin: die Engel singen hören
pod srečno zvezdo vom Glück begünstigt
rojen pod srečno zvezdo unter einem günstigen Stern geboren

zvȗčan -čna -o, dol. zvûčnī -ā -ō
1. zveneč: -o ime zveneče, slavno ime; zvučni suglasnici lingv. zveneči soglasniki
2. zvočen: -a barijera = zvučni zid zvočna stena; zvučni film zvočni film