Franja

sodárski cooper's

sodársko orodje cooper's tools pl
sodársko delo, sodárska delavnica cooperage

soddisfazione f

1. zadovoljitev, zadovoljevanje; zadostitev, zadoščenje; satisfakcija; ekst. opravičilo:
chiedere, ricevere soddisfazione di qcs. zahtevati, prejeti zadoščenje za kaj

2. zadovoljstvo; radost; ekst. veselje, užitek:
le soddisfazioni della vita življenjske radosti
un lavoro che dà soddisfazione delo, ki daje zadovoljstvo

soigné, e [swanje] adjectif negovan; skrbno izdelan, skrbno narejen; familier pretiran, čezmeren

mains féminin pluriel soignées negovane roke
éducation féminin soignée skrbna vzgoja
travail masculin soigné skrbno (izvedeno) delo
rhume masculin soigné hud nahod

sóld (-a) m

1. num. soldo

2. pren. soldi, quattrini, denaro:
za delo ne dobiti solda non essere pagato per un lavoro
gledati na vsak sold essere tirchio, lesina

solide [sɔlid] adjectif soliden, trden (tudi physique), čvrst; močan; trpežen, odporen; zanesljiv, pošten; géometrie tridimenzionalen; masculin trdno telo

corps masculin, état masculin solide (physique) trdno telo, trdno stanje
cuir masculin solide trpežno usnje
amitié féminin solide trdno, čvrsto prijateljstvo
solide au lavage ki pri pranju ne izgubi barve, pralen
les liquides et les solides tekočine in trdna telesa
mesures féminin pluriel solides, cubiques prostorninske mere
avoir les reins solides biti krepkih pleč, figuré imeti dovolj sredstev za premagovanje težav vseh vrst
avoir des connaissances solides imeti solidno znanje
bâtir sur des fondements solides zidati na trdne temelje
être solide sur ses jambes trdno stati na nogah
être solide au poste (militaire) trdno se držati na postojanki proti sovražniku; figuré opravljati svoje delo kljub vsem težavam, biti neomajen

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

Sonntag, der, nedelja; am Sonntag v nedeljo; Arbeit an Sonn- und Feiertagen delo ob nedeljah in praznikih

soprannumero

A) avv.
soprannumero, in soprannumero nadštevilno, preveč

B) agg. invar. dodaten, naduren, ekstra:
il lavoro soprannumero verrà pagato a parte nadurno delo bo plačano posebej

sottintēndere^* v. tr. (pres. sottintēndo)

1. predpostavljati, domnevati

2. implicirati, vključevati, biti povezan, pomeniti:
il lavoro sottintende dei sacrifici delo pomeni tudi žrtve
si sottintende razume se, jasno je

sotto

A) prep.

1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

B) avv.

1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi

3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se

C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje

Č) m invar. spodnji del

souffrance [sufrɑ̃s] féminin trpljenje; bolečina, bol, muka; juridique potrpljenje, strpnost

en souffrance (delo) nedokončan, (račun) neplačan, neporavnan, (ček) nepokrit; (pismo) nedostavljiv, nedvignjen, neprevzet
colis masculin en souffrance nedvignjen, neprevzet paket
marchandises féminin pluriel en souffrance neprevzeto blago
endurer une extrême souffrance prestajati hudo trpljenje, zelo trpeti
les affaires sont en souffrance kupčije so v zastoju
tenir en souffrance zadrževati

soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč

by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim

souscription [suskripsjɔ̃] féminin podpisovanje; subskripcija; naročanje, naročilo; vpis; zbiranje naročnikov; vsota, ki jo da subskribent

souscription à l'emprunt subskripcija za posojilo
bulletin masculin de souscription subskripcijski obrazec, formular
liste féminin de souscription subskripcijska lista
ouvrage masculin vendu par souscription delo, ki se prodaja v subskripciji

spájati (-am) | spojíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. congiungere, combinare, raccordare, unire; ekst. collegare:
spajati kovinske, lesene dele congiungere le parti metalliche, lignee
most spaja novi del mesta s starim il ponte collega la città nuova con la vecchia

2. fondere, fusionare; accorpare, combinare, collegare; lingv. contaminare:
spajati podjetja fusionare aziende
spajati občine accorpare comuni
spajati teorijo in prakso collegare, combinare teoria e prassi

3. unire:
spaja jih skupno delo ciò che li unisce è il lavoro in comune

4. kem. combinare:
spajati elemente combinare elementi

5. teh. (spajati s kovičenjem) chiodare; (spajati s spajkanjem, varjenjem) saldare:
spojiti v celoto sintetizzare
spajati vrvi intugliare

B) spájati se (-am se) | spojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. congiungersi, combinarsi, collegarsi

2. (zliti se) conglutinarsi (tudi pren.)

Speck, der, (-/e/s, -e) slanina; figurativ salo, mast; Speck ansetzen zrediti se; den Speck riechen zavohati, da nekaj smrdi; mit Speck fängt man Mäuse na med se muhe love; ran an den Speck! na delo veselo!

speculare¹ v. intr. (pres. spēculo)

1. filoz. spekulirati, teoretično premišljati, razglabljati, umovati

2. ekon. špekulirati

3. ekst. izkoriščati:
speculare sul lavoro altrui izkoriščati tuje delo

spevoigra samostalnik
gledališče (odrsko delo) ▸ daljáték, énekes színmű

split up prehodni glagol
razdeliti (kaj) (among med)
neprehodni glagol
biti (s silo) razdeljen

to split up the work razdeliti (si) delo
the police split up the meeting policija je razgnala zborovanje

sport [spɔr] masculin šport; pluriel vrste športa; adjectif, invariable poštén, lojalen

de sport športen
sports pluriel d'hiver, nautiques zimski, vodni športi
sport amateur, professionnel amaterski, profesionalen šport
sports pluriel d'équipes, individuels moštveni, individualni športi
sports pluriel de combat, aériens borilni, letalski športi
manteau masculin, costume masculin, chaussures féminin pluriel (de) sport športni plašč, kostim, čevlji
voiture féminin de sport športni avto (ki je nekoliko podoben dirkalnemu)
(figuré, familier)

c'est du sport! to je težavna vaja, težavno, nevarno delo!
il a été très sport dans cette affaire lepo, pošteno se je obnašal pri tej zadevi
(populaire) il va y avoir du sport zadeva bo vroča, prišlo bo do nemirov, spopadov
faire du sport, pratiquer du sport gojiti šport
pratiquer plusieurs sports gojiti več športov
pratique féminin du sport gojenje športa

sposob|en [ó] (-na, -no)

1. fähig, tüchtig
vsega sposoben zu allem fähig

2. za kaj: befähigt (für); fähig
biti sposoben imstande sein, in der Lage sein zu, -tüchtig sein, -tauglich sein
ne biti sposoben nicht imstande sein, nicht in der Lage sein zu, -unfähig sein -untauglich sein (transportfähig sein, transportunfähig sein)
-fähig (kreditno kreditfähig, obrambno wehrfähig, opravilno/poslovno geschäftsfähig, handlungsfähig, plačilno zahlungsfähig, pravdno [prozeßfähig] prozessfähig, pravno rechtsfähig, pridobitno erwerbsfähig, ljubiti liebesfähig, manevriranja manövrierfähig, nihanja schwingungsfähig, razsojanja urteilsfähig, priseči eidesfähig, razvoja entwicklungsfähig, za dedovanje erbfähig, za komunikacijo kommunikationsfähig, za koncentracijo konzentrationsfähig, za službo dienstfähig, za terensko delo außendienstfähig), -tüchtig (poslovno geschäftstüchtig, za letenje lufttüchtig, za plovbo seetüchtig, za plovbo po odprtem morju hochseetüchtig, za vožnjo fahrtüchtig)

3. (primeren) -tauglich (za prestajanje kazni vollzugstauglich); -reif (za koncertno nastopanje konzertreif, za sklepanje [beschlußreif] beschlussreif); -bar (za plastično deformacijo verformbar); -würdig (kreditno kreditwürdig)

4. vojska za vojaško službo: tauglich, diensttauglich, wehrfähig, wehrdienstfähig, waffenfähig
sposoben za fronto vojska frontdienstfähig, frontdiensttauglich, kriegstauglich
sposoben za boj kampftüchtig, kampffähig

5.
življenjsko sposoben lebensfähig, lebenstüchtig
| ➞ → zmožen