Franja

Zadetki iskanja

  • cēntro m

    1. središče, središčna točka, center:
    il centro della terra zemeljsko središče
    fare centro pren. zadeti v polno
    essere al centro di biti v središču česa
    le vie del centro ulice mestnega središča
    centro storico center, mestno jedro

    2. polit.
    partiti di centro sredinske stranke

    3. šport center (igrišča):
    mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
    parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

    4. fiz.
    centro di gravità težišče

    5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
    centro d'influenza vplivni center
    centri di potere centri oblasti

    6.
    centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
    centro fieristico sejem, sejemski kompleks

    7.
    centro didattico šolski center
    centro raccolta profughi zbirni begunski center
  • cenzurírati censurar ; (knjigo) expurgar

    cenzurirana izdaja (knjige) edición f expurgada
    dati predhodno cenzuro someter a previa censura
  • cépiti (drva) to cleave; to split; (drevo) to graft; medicina to vaccinate

    cépiti proti kozam to vaccinate against smallpox; figurativno to divide, to separate
    cépiti dlake (figurativno) to split hairs
    dati se cépiti, biti cepljen to be vaccinated, inoculated
    cépiti se to split; to burst; (pot, reka) to fork; (železnica) to diverge
  • cepivo samostalnik
    1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcina
    odmerek cepiva ▸ oltóanyag-adag
    doza cepiva ▸ oltóanyag-dózis
    učinkovitost cepiva ▸ oltóanyag-hatékonyság
    dobava cepiva ▸ oltóanyag-beszerzés
    izdelava cepiva ▸ oltóanyag-gyártás
    sestavine cepiva ▸ oltóanyag összetevői, oltóanyag-összetétel
    proizvajalec cepiv ▸ oltóanyag-gyártó
    učinek cepiva ▸ oltóanyag hatása
    sestava cepiva ▸ oltóanyag-összetétel
    odkritje cepiva ▸ oltóanyag felfedezése
    razvoj cepiva ▸ oltóanyag-fejlesztés
    cepivo proti gripi ▸ influenza elleni oltóanyag
    cepivo proti ošpicam ▸ himlő elleni oltóanyag
    cepivo proti steklini ▸ veszettség elleni oltóanyag
    cepivo proti davici ▸ diftéria elleni oltóanyag
    cepivo proti eboli ▸ ebola elleni oltóanyag
    cepivo proti tetanusu ▸ tetanusz elleni oltóanyag
    učinkovito cepivo ▸ hatékony oltóanyag
    cepiti s cepivom ▸ oltóanyaggal olt
    cepljenje s cepivom ▸ oltóanyaggal történő oltás
    precepljenost s cepivom ▸ átoltottság
    cepivo učinkuje ▸ hat az oltóanyag
    iznajti cepivo ▸ oltóanyagot feltatál
    razviti cepivo ▸ oltóanyagot kifejleszt
    izdelati cepivo ▸ oltóanyagot készít
    testirati cepivo ▸ oltóanyagot tesztel
    odkriti cepivo ▸ oltóanyagot feltalál
    reakcija na cepivo ▸ oltóanyagra adott reakció
    cepivo za otroke ▸ gyermek-oltóanyag
    zaloga cepiva ▸ oltóanyag készlet
    testiranje cepiva ▸ oltóanyag tesztelése
    cepivo proti otroški paralizi ▸ gyermekbénulás elleni oltóanyag
    štirivalentno cepivo ▸ négyértékű vakcina
    dvovalentno cepivo ▸ kétértékű vakcina
    kombinirano cepivo ▸ kombinált oltóanyag
    Prvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
    Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
    Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
    Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
    Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
    Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
    Povezane iztočnice: peroralno cepivo

    2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra
    mikrobiološko cepivo ▸ mikrobiológiai oltóanyag
  • cerrojazo moški spol zaprtje (z zapahom)

    dar cerrojazo hitro zapahniti; hitro zapreti (končati, zaključiti)
    dar un cerrojazo (a) košarico dati
  • cervīx -īcis, redko v sg., nav. pl. cervīcēs -um, f

    1. vrat, tilnik, šija: Varr., Lucr., T. idr., caput a cervice revulsum Enn. fr., boum cervices natae ad iugum Ci., cervix equi L., equina V., cervices frangere civium Ci. vrat zlomiti državljanom = usmrtiti državljane, serpens tumidis cervicibus Ci. z napihnjenim vratom, dare bracchia cervici H. objeti okoli vratu, pendere in cervice O., Pr., cervici imponi V. na pleča sesti, zajahati okoli vratu; od tod pogosto pren.: suis cervicibus rem publicam sustinere Ci. nositi na svojih plečih, iugum rigida cervice subire Cu. nerad ukloniti vrat pod jarem, cuius a cervice iugum servile deiecerat Ci. se je otresel jarma, cervices dare alicui Ci. vrat dati komu = dati se komu usmrtiti, cervices dare crudelitati Ci. vrat upogniti krutosti = krutost prenašati, trpeti; pogosto o sovražniku ali nevarnosti: hostis in cervicibus est L . visi komu na glavi, je za petami, velut in cervicibus habere hostem L., bellum ingens in cervicibus erat L. vojna je bila pred vrati, in cervicibus stat Cu.

    2. met. moč, jakost, smelost: qui tantis erunt cervicibus recuperatores Ci.

    3. pren. vrat, grlo stvari: cervices fistularum Vitr., cervix amphorae Petr., Mart., c. Peloponnesi Plin. = Istmos.
  • césar emperor

    volitev césarja election of an emperor
    dati césarju, kar je cesarjevo to render unto Caesar the things which are Caesar's
  • chaîne [šɛn] féminin veriga, figuré okovi; vrsta, niz; technique tekoči trak; architecture (železna) skoba; spona, vez; figuré verižna povezanost

    chaîne antidérapante veriga proti drsenju, snežna veriga (pri poledici itd.)
    chaîne d'arpenteur merilna veriga
    chaîne de causes vzročna povezanost
    chaîne sans fin (technique) neskončna veriga
    chaîne de montage, de fabrication montažna veriga
    chaîne de montagnes gorska veriga
    chaîne à neige snéžna veriga
    chaîne parlée zaporednost govornih elementov (glasov)
    chaîne de radiodiffusion skupina radijskih oddajnikov
    chaîne roulante (technique) tekoči trak, figuré enolično delo
    chaîne de sûreté varnostna veriga (pri vratih)
    chaîne volontaire zadruga maloprodajalcev
    travail masculin à la chaîne delo pri tekočem traku
    réaction féminin en chaîne verižna reakcija
    briser, secouer ses chaînes (figuré) zlomiti okove, otresti se okov, postati svoboden
    faire la chaîne napraviti verigo
    mettre à la chaîne dati, pripeti na verigo
    tendre une chaîne en travers d'une rue napeti verigo prek ulice
  • champ [šɑ̃] masculin polje, njiva; (prost) prostor; figuré področje, območje; pluriel, vieilli (ravna) pokrajina

    champ d'action akcijsko, delovno polje
    champ d'activité področje dejavnosti, poslovno področje
    champ d'atterrissage pristajališče
    champ d'atterrissage de fortune zasilno pristajališče
    champ d'aviation letališče
    champ de bataille bojišče
    champ de course(s) dirkališče, tekališče
    champ de foire sejmišče
    champ d'investigation področje raziskovanja
    champ libre popolna svoboda delovanja
    champ magnétique magnetno polje
    champ de manœuvre vojaško vežbališče
    champ de mines minsko polje
    champ de ski smučišče
    champ de tir strelišče; strelno polje
    à tout bout de champ ob vsaki priložnosti, vsak hip
    à travers champs čez polja, vseprek, ne po poteh
    en plein champ sredi polj, na prostem
    sur-le-champ takoj, pri priči, na mestu
    travaux masculin pluriel des champs poljska dela
    avoir la tête aux champs (figuré) ne biti pri stvari
    avoir un œil au champ et l'autre à la ville povsod svoje oči imeti
    couper à travers champs iti po bližnjicah čez polje
    courir les champs potikati se po polju, figuré zaiti, izgubiti se
    donner la clef des champs osvoboditi
    donner libre champ à son imagination dati prost polet svoji domišljiji
    laisser le champ libre umakniti se
    laisser libre champ proste roke dati (à quelqu'un komu)
    prendre du champ vzeti zalet
    prendre la clef des champs zbežati, pobegniti
    mourir; tomber au champ d'honneur umreti, pasti na polju slave (v vojni)
  • change [šɑ̃ž] masculin menjanje, menjava (denarja); premena; menjalnica; tečaj; (lov) zamenjava živali z drugo živaljo, napačna sled

    change du jour dnevni tečaj
    change à vue menica na vpogled
    agent masculin de change borzni agent
    bureau masculin de change menjalnica
    cours masculin de change devizni tečaj
    infraction féminin des changes devizni prestopek
    lettre féminin de change menica
    prix masculin de change ažio
    ils ont tout juste un change de drap imajo le eno nadomestno (rezervno) rjuho
    donner le change à quelqu'un (figuré) prevarati koga, nasuti komu peska v oči
    endosser un effet de change indosirati menico
    la bête donne le change žival spelje pse na drugo sled, na zasledovanje druge živali
    le change est au pair menjava (denarja) je 1 : 1
    négocier des lettres de change prodati, v promet dati menice
    gagner, perdre au change pridobiti, izgubiti ob menjavi, zameni (denarja)
    prendre le change pustiti se zvoditi, zapeljati v zmoto
    rendre le change à quelqu'un (figuré) komu ničesar, dolžan ne ostati
  • chapeau [šapo] masculin klobuk; technique pokrov; (krušna) skorja; kratek odstavek, ki uvaja kak članek

    chapeau bas! klobuk dol! (v spoštovanju)
    brosse féminin, carton masculin à chapeau krtača, škatla za klobuk
    chapeau d'homme, de femme moški, ženski klobuk
    chapeau de feutre, de paille, haut de forme mehak klobuk, slamnik, cilinder
    chapeau chinois glasbilo, sestavljeno iz bakrenega klobuka s kraguljčki
    chapeau melon trd klobuk, polcilinder
    coup masculin de chapeau pozdrav z odkritjem klobuka; komu izkazano spoštovanje
    (populaire) en baver des ronds de chapeau zelo se čuditi, zelo občudovati
    donner un coup de chapeau à quelqu'un odkriti se komu
    enfoncer son chapeau potisniti si klobuk globoko v čelo
    mettre son chapeau pokriti se
    gorder, enlever (ali: ôter) son chapeau obdržati klobuk na glavi, sneti z glave klobuk
    mettre son chapeau de travers (figuré) postrani si dati klobuk na glavo
    parler, saluer chapeau bas govoriti, pozdraviti z veliko spoštljivostjo, s klobukom v roki
    recevoir le chapeau postati kardinal (o škofu)
    tirer son chapeau à quelqu'un odkriti se komu, priznati mu zasluge
    travailler du chapeau (familier) biti nor
  • character1 [kǽriktə] samostalnik
    znak, pisava, črka, številka; dostojatnstvo, stan, položaj; značaj; oseba, igralec, -lka; dober glas; čudak; spričevalo; opis; kakovost, lastnost

    to act out of character zmesti se
    to have the character for bravery (honesty) biti na glasu kot junak (poštenjak)
    to be out of character ne ustrezati
    to be quite a character biti nekoliko prenapet
    a public character javni delavec
    to see s.th. in its true character videti kaj v pravi luči
    figurativno to set the character of s.th. vtisniti čemu pečat
    to give s.o. a good character dati komu dobro spričevalo
    out of all character popolnoma neprimeren
    a strange character čudak
  • charge1 [ča:dž] samostalnik
    naboj; breme, obremenitev, obtežitev, tovor; naročilo, naloga, ukaz; varovanec, -nka (against)
    tožba
    množina stroški; taksa (of nad)
    nadzorstvo, skrb (of do)
    dolžnost (of za)
    odgovornost; napad, naskok; znak za naskok; opomin

    charge account mesečni kredit
    to bear charges nositi stroške
    I am at the charge of it to gre na moje stroške
    to be in charge of voditi, upravljati, skrbeti za kaj
    free of charge, no charge zastonj
    to give in charge dati zapreti (koga)
    to lay to s.o.'s charge pripisovati komu kaj, obdolžiti koga česa
    to make a charge for s.th. zaračunati kaj
    petty charges drobni stroški
    to prefer a charge vložiti tožbo
    to return the charge odgovoriti na napad
    to take charge of s.th. zavzeti se za kaj, vzeti v varstvo
    to the charge of s.o. v breme koga
    heavy charges veliki stroški
    charges forward po povzetju
    to sound the charge dati znak za napad
  • charité [šarite] féminin ljubezen do bližnjega; usmiljenje; dobrodelnost, dobrota, dobrotljivost, ustrežljivost; vbogajme, miloščina

    fille féminin de charité usmiljenka
    vente féminin de charité prodaja, katere dobiček gre v dobrodelne namene
    demander la charité à quelqu'un koga vbogajme prositi
    être à la charité biti, živeti v popolnem pomanjkanju
    faire la charité dati vbogajme
    faites-moi la charité de m'écouter prosim vas, da me poslušate
    vivre des charités de ses voisins živeti od miloščine, od darov svojih sosedov
    charité bien ordonnée commence par soi-même vsak je sebi najbližji
  • Charlemagne [šarləmanj] masculin Karel Veliki

    charlemagne srčni kralj (karta)
    faire Charlemagne umakniti se iz igre (ne dati revanše), potem ko smo dobili
  • chasco moški spol varanje

    dar chasco a alg. koga za nos vleči, za norca imeti
    llevarse (un) chasco nasesti, dati se
  • chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

    animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
    paroles féminin pluriel chaudes tople besede
    chaud! chaud! hitro! hitro!
    attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
    j'ai chaud toplo, vroče mi je
    j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
    il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
    avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
    je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
    cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
    il fait chaud toplo, vroče je
    il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
    faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
    manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
    mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
    pleurer à chaudes larmes bridko jokati
    prendre chaud dans la course segreti se v teku
    tenir chaud à quelqu'un greti koga
    tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
    je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
    le rendre tout chaud takoj se maščevati
    il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče
  • chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

    chemin battu shojena pot (tudi figuré)
    chemin carrossable vozna pot
    chemin côtier obalna pot
    chemin creux pot skozi sotesko
    chemin de (la) croix križev pot
    chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
    chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
    chemin de fer železnica
    par chemin de fer po železnici, z železnico
    prendre le chemin de fer peljati se z železnico
    chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
    de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
    chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
    chemin de fer funiculatre žična železnica
    chemin de fer métropolitain mestna železnica
    chemin de fer de montagne gorska železnica
    chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
    chemin de fer surélevé nadcestna železnica
    chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
    chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
    chemin forestier gozdna pot
    chemin montant klanec
    chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
    chemin de piétons pešpot
    chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
    chemin rural poljska pot
    chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
    chemin de table podolžen namizni prtič
    chemin de traverse prečna pot
    chemin vicinal občinska pot
    chemin du village pot, ki pelje v vas
    en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
    par voie et par chemin z vsemi sredstvi
    vieux comme les chemins zelo star
    bout masculin de chemin kos poti
    coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
    croisée féminin de chemins razpotje, križišče
    grand chemin glavna prometna cesta
    voleur masculin de grand chemin cestni ropar
    deux heures de chemin dve uri hoda
    aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
    aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
    aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
    ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
    s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
    demander le chemin vprašati za pot
    s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
    emprunter un chemin uporabljati pot
    être en chemin de nameravati
    être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
    être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
    être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
    être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
    faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
    faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
    faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
    se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
    se mettre en chemin iti na pot
    passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
    rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
    rester en chemin ostati na poti
    tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
    se tromper de chemin zaiti, zabloditi
    trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
    tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
    qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje
  • chemise [šəmiz] féminin srajca; technique ovoj, omot, prevleka; knjižni ovitek; mapa

    chemise de dossier platnice (mapa) za spise
    chemise de sport, de nuit športna, nočna srajca
    chemise lacoste srajca z odprtim ovratnikom
    chemise de maille (histoire) železna srajca
    chemises brunes nacistične polvojaške formacije
    chemises noires črne srajce, fašisti
    chemise rouges garibaldinci
    en bras, en manches de chemise v sami srajci, brez suknjiča
    nègre masculin en chemise vrsta čokoladne jedi, slaščice
    changer de quelqu'un, de quelque chose comme de chemise često koga, kaj menjati
    donner jusqu'à la dernière chemise do poslednje stvari vse dati
    laisser dans une affaire jusqu'à sa dernière chemise vse izgubiti pri neki stvari
    mettre, passer, enfiler sa chemise obleči si srajco
    ôter, enlever, retirer sa chemise sleči si srajco
    (populaire) ils sont comme cul et chemise sta neločljiva
    se soucier de quelque chose comme de sa première chemise toliko se brigati za kaj kot za lanski sneg
    vendre sa chemise vse svoje prodati za plačilo dolgov
  • chèque [šɛk] masculin ček

    chèque bancaire, barré, à ordre, payable au comptant, au porteur, postal, sans provision, de virement, de voyage, touriste bančni, prekrižan, na ime se glaseč, plačljiv v gotovini, na prinašalca, poštni, brez kritja, virmanski, potovalni, turistični ček
    chèque en blanc bianco ček
    carnet masculin de chèques čekovna knjižica
    formule féminin de chèque čekovni formular
    émettre, libeller, tirer un chèque sur izstaviti ček na
    donner un chèque en blanc à quelqu'un (figuré) dati komu neomejena pooblastila
    toucher un chèque dati si izplačati ček, vnovčiti ček