Franja

pernicious [pə:níšəs] pridevnik (perniciously prislov)
poguben, usoden, škodljiv (to)
medicina perniciozen, poguben

pernicious an(a)emia perniciozna anemija

per-nōscō (star. per-gnōscō) -ere -nōvī (per in nōscere) dodobra (natančno) spozna(va)ti, dodobra (natančno) se seznaniti (seznanjati) s čim: omnes animorum motus … penitus … pernoscendi Ci., hominum mores naturasque ex corpore pernoscere Ci., haec sic pernosces parvā perductus opellā Lucr., agrorum cultum pernoscere Col., omnium, quae in caelo pernosci potuerunt, magistra (sc. luna) Plin., est operae pretium duplicis pernoscere iuris (juhe) naturam H., pernoscite (natančno preiščite), furtumne factum existimetis an … Ter.; pf. pernōvī = dobro poznam: utrosque probe Pl., non satis aliquem Ter.

Opomba: Sink. obl. pf. pernosti (= pernovisti): Ter., Fr.; pernoram (= pernoveram): Pl.

per-parvus 3 (per in parvus) zelo majhen, majc(k)en, majčken: pars Pl., Plin., civitas, culpa, controversia, navigium Ci., semina Lucr., cubiculum Suet.; subst. n perparvum zelo malo, majceno, majčkeno: p. ex illis magnis lucris ad se pervenire Ci.; occ. majhne (neznatne, pičle) vrednosti: pecuniam ne igitur an honores an formam an valetudinem? quae et, quom adsunt, perparva sunt Ci.

persevērantia -ae, f (persevērans) vztrajnost, stanovitnost: Auct. b. Alx., disputandum est, aliud an idem sit pertinacia ac perseverantia Ci., laboret p. nautārum C.; metaf.: belli Iust. dolgotrajnost.

per-tineō -ēre -uī (per in tenēre)

1. segati, raztezati se; držati, voditi do kam, do česa: S. fr., Auct. b. Alx., Belgae pertinent ad inferiorem partem fluminis C., venae in omnis partes corporis pertinentes Ci., ex oppido pons pertinet ad Helvetios C.; metaf. obsegati: Sen. ph., eadem bonitas pertinet ad multitudinem Ci., caritas patriae per omnes ordines pertinebat L.

2. metaf.
a) spadati k čemu, tikati se koga (česa), meriti na koga (kaj), zadevati koga (kaj): quae ad victum pertinebant N., quae ad proficiscendum pertinent C., res ad officium meum pertinet Ci., eodem pertinet, quod … Ci., pertinet ad rem Ci., L. (stvari) primerno je, prav je, zadeva stvar, haec lex ad ludos pertinet Ci., quod ad indutias pertineret C., ad aliquem suspicio maleficii pertinet Ci. sum leti na koga, regnum ad se pertinere Ci. je njegovo, expugnatae urbis praedam ad militem, deditae ad duces pertinere T. plen je last vojakov, plen pripada vojakom; z ACI: pertinet (sc. ad te) esse te talem Ci.
b) rabiti za kaj, služiti v (kot) kaj, biti v (za) kaj, namen imeti: H., T., Sen. ph. idr., quorsum haec oratio pertinet? Ci., quae ad effeminandos animos (ad luxuriam) pertinent C., consilia pertinent ad libertatem recuperandam Ci., summa illuc pertinet, ut sciatis Ci.; od tod ad rem non pertinet z inf.: si ad rem non pertinet planius ostendere Corn. nič ne kaže, nima nikakršnega pomena (smisla), ni primerno.
c) vplivati, pomemben (važen) biti, pomenljiv biti; z odvisnim vprašalnim stavkom: ad rem pertinere visum est L., vehementer pertinet ad bella administranda, quid hostes, quid socii existiment Ci., haud sane multum ad se pertinere, utrum … an L. da mu je precej vseeno. — Od tod adv. pt. pr. pertinenter spadajoč(e) k čemu, zadevajoč(e) kaj, spodobno: ad causam Tert.; komp. pertinentius; superl. pertinentissime: Tert.

per-turbō -āre -āvī -ātum (per in turbāre)

1. čisto (povsem) (z)mešati, (z)mesti, vnesti (vnašati) zmedo, v nered spraviti (spravljati), vznemiriti (vznemirjati), (z)motiti: aciem S., ordines C., aetatum ordinem Ci., condiciones pactionesque periurio Ci. prelomiti.

2. metaf.
a) vznemiriti (vznemirjati), (z)motiti: provinciam Ci., otium Ci., civitas seditionibus perturbata Ci.
b) razburiti (razburjati), duševno vznemiriti (vznemirjati), (z)begati, (z)mešati: his rebus vehementissime perturbor Ci., animo perturbari C., incommodo perturbari C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: perturbantur: copias ne educere an … praestaret C. v razburjenosti ne vedo, ali bi … — Od tod adj. pt. pf. perturbātus 3, adv. -ē

1. viharen, buren, nemiren: perturbatissimum genus tempestatis Sen. ph.

2. metaf.
a) zmeden, zmešan: ita confusa est oratio, ita perturbata Ci., vox Sen. ph., tempora Ci. burni časi, ea efficere non perturbate Ci. v neredu, zmešano, perturbate dicere Corn., muta animalia perturbate et indisposite moveri Sen. ph. vsevprek; subst. pl. n: perturbata et confusa cernere Ci. zmedene in zblojene sanjske prikazni.
b) razburjen, osupel, zaprepaden, zbegan, zblojen, zbloden: numquam vidi hominem perturbatiorem metu Ci. bolj zaprepadenega, neque eram occupatus neque perturbatus Ci., vultus L. zblojen.

per-videō -ēre -vīdī -vīsum (per in vidēre)

I.

1. pregled(ov)ati, (po)gledati na, ozreti (ozirati) se na kaj: socerum qui pervidet omnia, Solem accipe O.

2. metaf. ogled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, pozorno (po)gledati: cunctaque mens oculis pervidet usa suis O., cum tua pervideas oculis mala lippus H. —

II. dobro (natančno) videti, razločiti (razločevati): a quibus subtiliter pervidendis illam (sc. aciem) locorum diversitas submovet Sen. ph., ita densi rami, ut neque … quae cuiusque stipitis palma sit, pervideri possit L.

2. metaf.
a) razisk(ov)ati, preisk(ov)ati, proučiti (proučevati): intrandum est igitur in rerum naturam et penitus (temeljito), quid ea postulet, pervidendum Ci., pervideamus, utrum finitum funditus omne constet, an immensum pateat vasteque profundum Lucr.
b) uvide(va)ti, sprevide(va)ti, (jasno) spozna(va)ti, doje(ma)ti: et quo iactari magis omnia materiai corpora pervideas, reminiscere Lucr., qui hoc non perviderit Ci., animi mei firmitatem Ci., Col., pulchritudinem illarum longiore tractatu Plin. iun., illa gens barbara, quam utilitatem auribus respuerat, oculis pervidit Val. Max., verum condicionis nostrae habitum Val. Max., causam alterius, alterius argumentum Val. Max., conscientiam, ipsas cogitationes Lact.

Pest, die, Medizin kuga; figurativ nadloga; wie die Pest stinken smrdeti kot kuga; wie die Pest hassen na smrt črtiti; jemandem die Pest an den Hals wünschen želeti (komu) vse najslabše/naj ga hudič vzame

pet|a¹ [ê] ženski spol (-e …) anatomija die Ferse; obute noge: die Hacke
Ahilova peta Achillesferse, figurativno wunder Punkt
živalstvo, zoologija pri konjskem kopitu: der Ballen
šport sed na petah der Fersensitz
figurativno odnesti pete abhauen, verschwinden, Fersengeld geben
obrusiti si pete pri iskanju: sich die Füße ablaufen (nach), sich die Füße wund laufen
figurativno pokazati pete Fersengeld geben
stegniti pete (umreti) ins Gras beißen
od glave do pete von Kopf bis Fuß, von oben bis unten, vom Scheitel bis zur Sohle
figurativno biti pod čigavo peto unter (jemandes) Knute stehen
v peti in der Ferse
figurativno biti trn v peti ein Dorn im Auge (sein)
biti komu za petami (jemandem) auf dem Fuße folgen
biti komu (neprestano) za petami (jemandem) auf Schritt und Tritt folgen
obesiti se komu za pete sich an (jemandes) Fersen heften

piján drunk, drunken; inebriated; tipsy; intoxicated; in a drunken condition

biti piján to be drunk; evfemizem to be under the influence (ali under the weather)
piján je kot muha he is dead drunk, he is as drunk as a lord
piján kot mavra (as) tight as an owl
piján kot klada, do nezavesti dead (ali blind) drunk, pogovorno dead to the world; žargon sloshed, soused, sozzled, smashed, plastered; drunk and incapable
piján kot žolna (as) drunk as a lord (ali a fish, a fiddler)
piján krví (figurativno) drunk with blood
piján od veselja wild with joy
postati piján to get drunk
kadar je piján, ne ve, kaj govori when he is in his cups, he doesn't know what he's saying
voziti avto v pijánem stanju to drive while under the influence of drink (ali while intoxicated), pogovorno to drink-drive

pijančevánje habitual drinking (ali tippling), boozing; drunkenness; (krokanje) spree, drinkingbout, žargon booze-up

nakopati si bolezen s pijančevánjem to contract an alcohol-related disease

pijánec drunkard; a drunken (ali intoxicated, tipsy) man; toper, soaker, boozer, tippler, guzzler; habitual drunkard

kroničen pijánec confirmed drunkard, sot, soak, soaker, an inebriate
hud pijánec a heavy drinker
pijánec se spreobrne, ko se v jamo zvrne who drinks, will drink again; once a drunkard, always a drunkard

pikírati

1. aeronavtika to dive

pikírati naravnost na cilj to dive straight at (ali on) an objective

2. (zbosti ipd.) to pique (koga someone), botanika to prick out

píliti to file; figurativno to polish, to refine

píliti se (figurativno, mnogo se učiti) to swot, to grind
píliti se za izpit to swot for an exam

pill¹ [pil] samostalnik
pilula, bobika
figurativno grenka pilula
vojska, sleng izstrelek, granata bomba
britanska angleščina, sleng žoga (tenis, golf)
britanska angleščina, sleng, množina biljard

to gild (ali sweeten, sugar) the pill omiliti kaj
figurativno to swallow a bitter pill požreti grenko pilulo, vgrizniti v kislo jabolko
a pill to cure an earthquake kapljica v morje, polovičarstvo
britanska angleščina a game of pills biljardna igra

pip|a¹ ženski spol (-e …) za kajenje: die Pfeife (glinena Tonpfeife, vodna Wasserpfeife)
figurativno pipa miru die Friedenspfeife
… pipe Pfeifen-
(glava der Pfeifenkopf, kadilec der Pfeifenraucher)
pribor za kadilce pipe das Pfeifenbesteck
stojalo za pipe der Pfeifenhalter
tobak za pipo der Pfeifentabak
kaditi pipo Pfeife rauchen
vleči pipo an einer Pfeife ziehen

pīpiō² -īre (onomatop. beseda) čivkati: undevicesimo (sc. die) animadvertat an pulli rostellis ova pertuderint, et auscultetur si pipiant (po nekaterih izdajah pipant) Col.

písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

písati po nareku to write from dictation
napačno písati besedo to misspell a word
písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
písati knjige to write books, to be an author
ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
písati note to copy out music
písati na stroj to typewrite, to type
še enkrat, ponovno písati to rewrite
pravilno písati besedo to spell a word correctly
kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
slabó písati to write badly, to scrawl
on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
písati pismo s črnilom to pen a letter
písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
kako se pišete? what is your name?
kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
písati o slovstvu to write on literature
písati v običajni pisavi to write longhand
písati stenografsko to write shorthand
ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
písati komu v dobro to put down to someone's credit
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!

pitch³ [pič] samostalnik
met (žoge), lučaj (balinske krogle), metanje
navtika zibanje ladje; nagnjenost, strmec, strmina (strehe); višina, stopnja
glasba višina tona, uglašenost (glasbila)
figurativno (najvišja ali najnižja) točka, najvišja stopnja, vrh, vrhunec
britanska angleščina stojnica (uličnega prodajalca)
ekonomija ponudba blaga na tržišču
ameriško, sleng hvalisanje blaga, reklamni oglas
ameriško, sleng čenče, blebetanje
šport igrišče, (kriket) polje med vrati; razmak med luknjicami (na filmu), razmak med žlebiči (na gramofonski plošči)

absolute (perfect) pitch absolutni posluh
pitch of an arch višina oboka
pitch level višina tona, glasu
glasba above (below) pitch previsoko (prenizko)
to sing true to pitch uglašeno peti
to fly a high pitch visoko letati
to the highest pitch do skrajnosti
at the pitch of one's voice na ves glas
to queer s.o.'s pitch prekrižati komu načrte
ameriško, sleng I get the pitch razumem
sleng what's the pitch? kaj se godi?

place² [pléis] prehodni glagol
postaviti, položiti, namestiti; naložiti (denar); zaposliti, namestiti, dati službo, položaj
ekonomija spraviti (blago) na trg, vložiti kapital, vnesti, knjižiti, skleniti (pogodbo itd.); prepoznati, spomniti se koga
šport plasirati

to place confidence in imeti zaupanje v koga
I cannot place him ne vem, kam bi ga del; ne morem se spomniti, od kje ga poznam
to place in order urediti, postaviti na pravo mesto
to place a contract skleniti pogodbo
ekonomija to place an order naročiti
to place a call najaviti telefonski pogovor
to place on record zapisati, vknjižiti
šport to be placed plasirati se, biti med prvimi tremi