Franja

razpotégniti (-em) | razpotegováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. aprire, disserrare

2. distendere; allargare:
razpotegniti ustnice v nasmeh distendere la bocca in un sorriso

B) razpotégniti se (-em se) | razpotegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. distendersi; prolungarsi, allungarsi:
obraz se mu je ob novici razpotegnil al sentire la notizia mise il broncio, si imbronciò
pren. razpotegnil se je v dolgega fanta s'era fatto un giovanotto lungo e allampanato, era diventato uno spilungone

razpótje (-a) n bivio, incrocio, crocevia:
pren. stati na razpotju življenja trovarsi al bivio della vita

razstrelívo (-a) n esplosivo, detonante:
brizantno razstrelivo esplosivo dirompente, ad alto potenziale
inizialno razstrelivo (tudi kem. ) innescante
voj. plastično razstrelivo esplosivo al plastico
varnostno razstrelivo esplosivo di sicurezza
jedrsko razstrelivo carica nucleare
skladišče razstreliva polveriera, santabarbara

razsvít amanecer m , madrugada f , alba f

ob razsvitu al amanecer, al despuntar el día; al rayar el alba

razváditi (-im) | razvájati (-am)

A) perf., imperf. viziare

B) razváditi se (-im se) | razvájati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. viziarsi, contrarre cattive abitudini

2. concedersi, darsi a, abbandonarsi a, lasciarsi andare a qualche piccolo piacere, godimento:
medtem pa se razvajajte s spomini na prijetne trenutke intanto abbandonatevi al ricordo dei tanti bei momenti

razvòj -ôja m dezvoltare, evoluţie; progres
□ razvoj dogodkov curs al evenimentelor

rdèč rojo (tudi pol) ; colorado

svetlo rdeč rojo claro, rojizo
škrlatno rdeč escarlata
živo rdeč rojo vivo, bermejo
bakreno rdeč cobrizo; (lasje, barva obraza) rubicundo
Rdeča armada el Ejército Rojo
Rdeče morje el mar Rojo
Rdeči križ la Cruz Roja
rdeče vino vino m tinto
Rdeča kapica Caperucita f Roja
rdeč od jeze rojo de cólera
rdeč kot meso encarnado
rdeča bukev haya f común
rdeč svinčnik lápiz m rojo
imeti rdeče lase ser pelirrojo
podčrtati rdeče dan, datum marcar en rojo una fecha
postati do ušes rdeč ponerse colorado hasta las orejas
postati rdeč kot kuhan rak (fig) ponerse colorado como un tomate
postati rdeč enrojecer, (v obraz) ponerse rojo (ali colorado); ruborizarse, (od sramu) sonrojarse
to vpliva nanj kot rdeča ruta na bika le hace el efecto de la muleta al toro

recibir (s)prejeti, dobiti; odobriti; utrpeti (izgubo, škodo); izkupiti (denar)

recibir además povrhu (še zraven) dobiti
recibir una carta prejeti pismo
recibir daño škodo utrpeti
recibir dinero izkupiti denar
recibir a Dios, recibir al Señor, recibir la Eucaristía obhajilo prejeti
recibir en retorno nazaj sprejeti
después de recibir po prejemu
horas de recibir sprejemne ure
sala de recibir sprejemni salon
hoy me toca recibir (pop) danes ne odnesem zdrave kože
recibirse de licenciado napraviti državni izpit, licenciat

recibo moški spol prejem, prejemnica; sprejem; sprejemni salon; predsoba

recibo de abono potrdilo o plačani naročnini (za časopis)
al recibo de la presente ob prejemu tega dopisa
acusar recibo potrditi prejem
acuse de recibo potrdilo o prejemu
dar recibo de una suma potrditi prejem vsote
estar de recibo (fig) biti sposoben za salon
hacer un recibo potrditi prejem
ser (ali estar) de recibo biti sprejemljiv (cenen, dober)

reclamo moški spol vabnik, vabilna piščal, vabljenje, mamljenje, draž; geslo; trgovina reklama; ugovor, reklamacija

hacer reclamo reklamo delati
acudir al reclamo (fig) iti na limanice

recuerdo moški spol spomin, spominjanje, omemba

artículos de recuerdo spominki
en recuerdo, como recuerdo za spomin
traer al recuerdo v spomin priklicati
dar muchos recuerdos (a) koga (dati) lepo pozdraviti

rêči (rêčem)

A) perf.

1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

B) rêči se (rêče se) perf. refl.

1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria

réd

1. (urejenost) orden m ; regla f

v redu en orden, bien ordenado, (potni list, dokument) en regla
zaradi reda para el buen orden
po abecednem (kronološkem) redu por orden alfabético (cronológico)
besedni red orden de las palabras
dnevni red orden del día (tudi fig)
hišni red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
javni red orden público
socialni red orden social
vozni red horario m de trenes
vrstni red sucesión f, orden m
cesta I. reda carretera f de primer orden
izpitni red reglamento m de exámenes
cestni prometni red reglamento m de tráfico
v dobrem redu (teh) en buen estado de funcionamiento
v najlepšem redu perfectamente, en el mejor orden
ne biti v redu (teh) no funcionar
biti na dnevnem redu estar al orden del día, (fig) ser cosa corriente
dati na dnevni red incluir en el orden del día
črtati (umakniti) z dnevnega reda retirar del orden del día
preiti na dnevni red pasar al orden del día
držati v redu mantener en orden (ali en buen estado)
iti v gosjem redu ir en fila india
motiti red perturbar (ali alterar) el orden
pozvati k redu llamar al orden
prinesti red v kaj poner orden en a/c
priti iz reda salir del orden; perturbarse; teh desarreglarse
spraviti v red ordenar; poner (ali colocar) en orden; regularizar; arreglar; normalizar
(zopet) vzpostaviti red (r)establecer el orden

2. (odlikovanje) orden f ; condecoración f ; medalla f , cruz f

red hlačne podveze Orden f de la Jarretera
podeliti komu red conceder a alg una condecoración, condecorar a alg

3. (cerkveni itd.) orden f

meniški redovi órdenes f pl monásticas
malteški red orden f de Malta
nemški viteški red (hist) Orden Teutónica
viteški red orden f de caballería
templjarski red orden f del Temple
stopiti v frančiškanski red ingresar en la Orden Franciscana

4. (šolska ocena) nota f

prinesti slabe rede (iz šole) traer malas notas

redakcíjski

redakcijski zaključek cierre m de la edición
ob redakcijskem zaključku al cerrar la edición

redde rationem tujka latinsko m invar. obračun, končna sodba (iron., šalj.):
venire al redde rationem polagati račun

rededor moški spol okrožje, okolica

al rededor (= alrededor), en rededor krog in krog

reducido majhen, ozek, stisnjen, omejen; znižan

reducido a ceniza upepeljen
reducido al mínimum zreduciran na minimum
lo reducido de los precios nizke cene
de peso reducido majhne teže
a precio reducido po znižani ceni
en escala reducida v zmanjšanem merilu

reducírati (-am)

A) perf., imperf.

1. ridurre, diminuire; abbreviare; limitare:
reducirati izdatke ridurre le spese
reducirati besedilo abbreviare il testo
reducirati moč nekoga limitare, restringere i poteri di qcn.

2. (omejiti) reducirati na limitare a; ridurre a:
življenja se ne da reducirati na zadostitev telesnih potreb la vita non è riducibile al soddisfacimento dei bisogni corporali

3. kem. ridurre:
reducirati in oksidirati ridurre e ossidare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. reducirati samoglasnike scempiare le vocali
mat. reducirati enačbo ridurre l'equazione
meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino ridurre i valori della pressione atmosferica a quelli del livello del mare

B) reducírati se (-am se) perf., imperf. refl. kem. ridursi

refléktor (-ja) m

1. riflettore, proiettore; (pri avtomobilu) faro:
usmeriti reflektor puntare il riflettore
pren. pod reflektorji sotto i riflettori, al centro dell'attenzione

2. fiz., rad. (odbojnik) riflettore:
astr. reflektor za toploto, zvok riflettore del calore, del suono
med. čelni reflektor lampada frontale

rēggere^*

A) v. tr. (pres. rēggo)

1. držati:
reggere l'anima, il fiato coi denti pren. umirati, biti na koncu moči
reggersi la pancia dal gran ridere pren. pokati od smeha
reggere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo

2. držati; prenesti, prenašati (tudi pren.):
reggere l'acqua biti neprepusten za vodo
reggere la celia smejati se šali (na svoj račun)
reggere il vino prenesti vino, ne se opiti

3. jezik vezati se (s, z)

4. voditi, upravljati

B) v. intr.

1. prenesti, prenašati; vzdržati (tudi pren.):
non reggere alla fatica ne zdržati napora
reggere al confronto vzdržati primerjavo:
l'animo non mi regge di... ne upam si

2. trajati, vzdržati

3. biti dosleden, logičen; držati:
una tesi che non regge trditev, ki ne drži

C) ➞ rēggersi v. rifl. (pres. mi rēggo)

1. stati, držati se (pokonci, v ravnotežju):
non mi reggo in piedi per la stanchezza ne morem stati od utrujenosti
reggiti forte! drži se dobro! (tudi pren.)

2. pren. obvladati se