Franja

Zadetki iskanja

  • razpotégniti (-em) | razpotegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. aprire, disserrare

    2. distendere; allargare:
    razpotegniti ustnice v nasmeh distendere la bocca in un sorriso

    B) razpotégniti se (-em se) | razpotegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. distendersi; prolungarsi, allungarsi:
    obraz se mu je ob novici razpotegnil al sentire la notizia mise il broncio, si imbronciò
    pren. razpotegnil se je v dolgega fanta s'era fatto un giovanotto lungo e allampanato, era diventato uno spilungone
  • razpótje (-a) n bivio, incrocio, crocevia:
    pren. stati na razpotju življenja trovarsi al bivio della vita
  • razstrelívo (-a) n esplosivo, detonante:
    brizantno razstrelivo esplosivo dirompente, ad alto potenziale
    inizialno razstrelivo (tudi kem. ) innescante
    voj. plastično razstrelivo esplosivo al plastico
    varnostno razstrelivo esplosivo di sicurezza
    jedrsko razstrelivo carica nucleare
    skladišče razstreliva polveriera, santabarbara
  • razsvít amanecer m , madrugada f , alba f

    ob razsvitu al amanecer, al despuntar el día; al rayar el alba
  • razváditi (-im) | razvájati (-am)

    A) perf., imperf. viziare

    B) razváditi se (-im se) | razvájati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. viziarsi, contrarre cattive abitudini

    2. concedersi, darsi a, abbandonarsi a, lasciarsi andare a qualche piccolo piacere, godimento:
    medtem pa se razvajajte s spomini na prijetne trenutke intanto abbandonatevi al ricordo dei tanti bei momenti
  • razvòj -ôja m dezvoltare, evoluţie; progres
    razvoj dogodkov curs al evenimentelor
  • rdèč rojo (tudi pol) ; colorado

    svetlo rdeč rojo claro, rojizo
    škrlatno rdeč escarlata
    živo rdeč rojo vivo, bermejo
    bakreno rdeč cobrizo; (lasje, barva obraza) rubicundo
    Rdeča armada el Ejército Rojo
    Rdeče morje el mar Rojo
    Rdeči križ la Cruz Roja
    rdeče vino vino m tinto
    Rdeča kapica Caperucita f Roja
    rdeč od jeze rojo de cólera
    rdeč kot meso encarnado
    rdeča bukev haya f común
    rdeč svinčnik lápiz m rojo
    imeti rdeče lase ser pelirrojo
    podčrtati rdeče dan, datum marcar en rojo una fecha
    postati do ušes rdeč ponerse colorado hasta las orejas
    postati rdeč kot kuhan rak (fig) ponerse colorado como un tomate
    postati rdeč enrojecer, (v obraz) ponerse rojo (ali colorado); ruborizarse, (od sramu) sonrojarse
    to vpliva nanj kot rdeča ruta na bika le hace el efecto de la muleta al toro
  • recibir (s)prejeti, dobiti; odobriti; utrpeti (izgubo, škodo); izkupiti (denar)

    recibir además povrhu (še zraven) dobiti
    recibir una carta prejeti pismo
    recibir daño škodo utrpeti
    recibir dinero izkupiti denar
    recibir a Dios, recibir al Señor, recibir la Eucaristía obhajilo prejeti
    recibir en retorno nazaj sprejeti
    después de recibir po prejemu
    horas de recibir sprejemne ure
    sala de recibir sprejemni salon
    hoy me toca recibir (pop) danes ne odnesem zdrave kože
    recibirse de licenciado napraviti državni izpit, licenciat
  • recibo moški spol prejem, prejemnica; sprejem; sprejemni salon; predsoba

    recibo de abono potrdilo o plačani naročnini (za časopis)
    al recibo de la presente ob prejemu tega dopisa
    acusar recibo potrditi prejem
    acuse de recibo potrdilo o prejemu
    dar recibo de una suma potrditi prejem vsote
    estar de recibo (fig) biti sposoben za salon
    hacer un recibo potrditi prejem
    ser (ali estar) de recibo biti sprejemljiv (cenen, dober)
  • reclamo moški spol vabnik, vabilna piščal, vabljenje, mamljenje, draž; geslo; trgovina reklama; ugovor, reklamacija

    hacer reclamo reklamo delati
    acudir al reclamo (fig) iti na limanice
  • recuerdo moški spol spomin, spominjanje, omemba

    artículos de recuerdo spominki
    en recuerdo, como recuerdo za spomin
    traer al recuerdo v spomin priklicati
    dar muchos recuerdos (a) koga (dati) lepo pozdraviti
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • réd

    1. (urejenost) orden m ; regla f

    v redu en orden, bien ordenado, (potni list, dokument) en regla
    zaradi reda para el buen orden
    po abecednem (kronološkem) redu por orden alfabético (cronológico)
    besedni red orden de las palabras
    dnevni red orden del día (tudi fig)
    hišni red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
    javni red orden público
    socialni red orden social
    vozni red horario m de trenes
    vrstni red sucesión f, orden m
    cesta I. reda carretera f de primer orden
    izpitni red reglamento m de exámenes
    cestni prometni red reglamento m de tráfico
    v dobrem redu (teh) en buen estado de funcionamiento
    v najlepšem redu perfectamente, en el mejor orden
    ne biti v redu (teh) no funcionar
    biti na dnevnem redu estar al orden del día, (fig) ser cosa corriente
    dati na dnevni red incluir en el orden del día
    črtati (umakniti) z dnevnega reda retirar del orden del día
    preiti na dnevni red pasar al orden del día
    držati v redu mantener en orden (ali en buen estado)
    iti v gosjem redu ir en fila india
    motiti red perturbar (ali alterar) el orden
    pozvati k redu llamar al orden
    prinesti red v kaj poner orden en a/c
    priti iz reda salir del orden; perturbarse; teh desarreglarse
    spraviti v red ordenar; poner (ali colocar) en orden; regularizar; arreglar; normalizar
    (zopet) vzpostaviti red (r)establecer el orden

    2. (odlikovanje) orden f ; condecoración f ; medalla f , cruz f

    red hlačne podveze Orden f de la Jarretera
    podeliti komu red conceder a alg una condecoración, condecorar a alg

    3. (cerkveni itd.) orden f

    meniški redovi órdenes f pl monásticas
    malteški red orden f de Malta
    nemški viteški red (hist) Orden Teutónica
    viteški red orden f de caballería
    templjarski red orden f del Temple
    stopiti v frančiškanski red ingresar en la Orden Franciscana

    4. (šolska ocena) nota f

    prinesti slabe rede (iz šole) traer malas notas
  • redakcíjski

    redakcijski zaključek cierre m de la edición
    ob redakcijskem zaključku al cerrar la edición
  • redde rationem tujka latinsko m invar. obračun, končna sodba (iron., šalj.):
    venire al redde rationem polagati račun
  • rededor moški spol okrožje, okolica

    al rededor (= alrededor), en rededor krog in krog
  • reducido majhen, ozek, stisnjen, omejen; znižan

    reducido a ceniza upepeljen
    reducido al mínimum zreduciran na minimum
    lo reducido de los precios nizke cene
    de peso reducido majhne teže
    a precio reducido po znižani ceni
    en escala reducida v zmanjšanem merilu
  • reducírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ridurre, diminuire; abbreviare; limitare:
    reducirati izdatke ridurre le spese
    reducirati besedilo abbreviare il testo
    reducirati moč nekoga limitare, restringere i poteri di qcn.

    2. (omejiti) reducirati na limitare a; ridurre a:
    življenja se ne da reducirati na zadostitev telesnih potreb la vita non è riducibile al soddisfacimento dei bisogni corporali

    3. kem. ridurre:
    reducirati in oksidirati ridurre e ossidare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. reducirati samoglasnike scempiare le vocali
    mat. reducirati enačbo ridurre l'equazione
    meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino ridurre i valori della pressione atmosferica a quelli del livello del mare

    B) reducírati se (-am se) perf., imperf. refl. kem. ridursi
  • refléktor (-ja) m

    1. riflettore, proiettore; (pri avtomobilu) faro:
    usmeriti reflektor puntare il riflettore
    pren. pod reflektorji sotto i riflettori, al centro dell'attenzione

    2. fiz., rad. (odbojnik) riflettore:
    astr. reflektor za toploto, zvok riflettore del calore, del suono
    med. čelni reflektor lampada frontale
  • rēggere*

    A) v. tr. (pres. rēggo)

    1. držati:
    reggere l'anima, il fiato coi denti pren. umirati, biti na koncu moči
    reggersi la pancia dal gran ridere pren. pokati od smeha
    reggere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo

    2. držati; prenesti, prenašati (tudi pren.):
    reggere l'acqua biti neprepusten za vodo
    reggere la celia smejati se šali (na svoj račun)
    reggere il vino prenesti vino, ne se opiti

    3. jezik vezati se (s, z)

    4. voditi, upravljati

    B) v. intr.

    1. prenesti, prenašati; vzdržati (tudi pren.):
    non reggere alla fatica ne zdržati napora
    reggere al confronto vzdržati primerjavo:
    l'animo non mi regge di... ne upam si

    2. trajati, vzdržati

    3. biti dosleden, logičen; držati:
    una tesi che non regge trditev, ki ne drži

    C) ➞ rēggersi v. rifl. (pres. mi rēggo)

    1. stati, držati se (pokonci, v ravnotežju):
    non mi reggo in piedi per la stanchezza ne morem stati od utrujenosti
    reggiti forte! drži se dobro! (tudi pren.)

    2. pren. obvladati se