Franja

ein⁴, eine, ein Numerale eden, ena, eno; um ein Uhr ob enih; nach ein Uhr po eni uri; ein für [allemal] alle Mal enkrat za vselej; in einem fort kar naprej

einrennen^* podreti, sich etwas: zadreti si; die Tür: (nenehno) obiskovati, ein Lokal: preplavljati, preplaviti; figurativ offene Türen einrennen zaletavati se v odprta vrata; sich den Schädel einrennen zaletavati se z glavo ob zid

ēiūrō, v starejši oslabljeni obl. ēierō, -āre -āvī -ātum

1. slovesno se odpovedati ali odreči kaki službi ob prisegi, da jo je prisegovalec zakonito opravljal: Plin. iun., Fr., adactus eiurare magistratum T., inire et eiurare consulatum, imperium T. nastopiti in slovesno odložiti; tudi abs.: T. (Annal. XIII, 14; Hist. IV, 39); pren. s prisego (slovesno) se čemu odreči (odrekati), česa ne prizna(va)ti, kaj utajiti (utajevati), zatajiti: patrem, liberos, naturam hominis Sen. ph., eiurandus non est tuus sanguis Ps.-Q., eiurata patria T. zatajena, eiurare nomen patriae Iust., patrem et matrem Tert., virum Hier. možu = zakonu se odpovedati (o svečenici).

2. jur. zavrniti (zavračati), zavreči, odkloniti (odklanjati): eiero (sc. iudicem), iniquus est Ci., me iniquum (sc. iudicem) eierabant Ci., praetor provinciam sibi iniquam eierat Ci., negotiatores forum eierant Ci. odklanjajo sodišče

3. eiurare militiam Pl. ap. P.F. s prisego izjaviti se nesposobnega za vojaško službo, bonam copiam Ci. ep., plačilno nesposobnega

eksplozij|a ženski spol (-e …) die Explosion; der Zerknall; -explosion (atomske bombe Atombombenexplosion, cen Preisexplosion, kotla Kesselexplosion, prašne zmesi Staubexplosion, treskavca rudarstvo Schlagwetterexplosion, v zraku Luftexplosion, jedrska Kernexplosion)
nevarnost eksplozije die Explosionsgefahr
pok ob eksploziji der Explosionsknall
lijak po eksploziji der Sprengtrichter
podoben eksploziji explosionsartig
varen pred eksplozijo explosionssicher
učinek eksplozije die Sprengwirkung

ekstáza ecstasy; rapture; medicina ecstasy; trance

pasti v ekstázo to be thrown into a state of ecstasy
biti v ekstázi to be enraptured, to go into raptures (ob, nad over), to be carried away (by), to be in ecstasies (at, over), to be entranced (by)
priti v ekstázo to grow ecstatic
spraviti v ekstázo to enrapture

ekstáza éxtasis f

priti v ekstazo extasiarse (ob ante)

Elaea -ae, f (Ἐλαία) Eleja, mesto ob eolski obali nasproti Lezbosa, pergamsko pristanišče: L., Mel., Plin., Front. Od tod Elaītēs -ae, m Elejec: Q.

élémentaire [-mɑ̃tɛr] adjectif elementaren, prvoten, osnoven, začeten; nerazstavljiv; enostaven; primitiven

classes féminin pluriel élémentaires najnižji šolski razredi
notions féminin pluriel élémentaires osnovni pojmi
c'est élémentaire to se razume samo ob sebi, to je preprosto; to je najmanj, kar morete napraviti
négliger les précautions élémentaires zanemarjati osnovne ukrepe previdnosti

elementarna nesreča ženski spol die Katastrophe, die Naturkatastrophe
področje, ki ga je prizadela elementarna nesreča das Katastrophengebiet
če pride do elementarne nesreče im Katastrophenfall
pomoč ob elementarnih nesrečah die Katastrophenhilfe, der Katastrophendienst
obramba pred elementarnimi nesrečami der Katastrophenschutz

elf enajst; um elf ob enajstih; es ist elf ura je enajst; zehn zu elf deset do enajstih; zu elf sein : wir sind zu elf enajst nas je

Elōrus (Helōrus) -ī, m (Ἔλωρος, Ἕλωρος, zdaj Tellaro) Elor (Helor), reka na vzhodni obali Sicilije: V., Sil.; ob njenem ustju mesto Elōrus (Helōrus) -ī, f (Ἔλωρος, Ἕλωρος) Elor (Helor): L., Plin. Od tod adj. Elōrius (Helōrius) 3 elorski (helorski): Helloria Tempe O. helorska dolina; subst. Elōrīnī (Helōrīnī) -ōrum, m Elorijci (Helorijci), preb. (h)elorskega mesta: Ci.

ēmancipātiō -ōnis, f (ēmancipāre)

1. iur. = s trikratno mancipacijo (mancipatio) in manumisijo (manumissio) objavljeni formalni odpust sina izpod očetovske oblasti: Q., Iust., Icti.

2. formalna predaja kake stvari iz posesti koga
a) emancipatio (fundorum) formalni odstop zemljišč „per aes et libram“ (ob navideznem nakupu) vpričo petih prič: Plin. iun.
b) emancipatio familiae navidezni prenos lastnine na koga tretjega pri zapuščanju „per aes et libram“: Gell.

émargement [emaržəmɑ̃] masculin obrezovanje roba (knjige, slike); podpis, potrdilo na robu spisa, računa, seznama

signer la feuille d'émargement en touchant sa paie podpisati plačilni seznam ob prejemu plače

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

embankment [imbǽŋkmənt] samostalnik
nabrežje, nasip, brežina

the Embankment del nabrežja ob Temzi v Londonu

emō -ere -ēmī -emptum (indoev. kor. em vzeti, jemati; prim. umbr. emantur = lat. emantur, umbr. emps = lat. emptus; prvotni pomen „vzeti“, „jemati“ je ohranjen v lat. zloženkah cōmere, dēmere, prōmere, sūmere, immo in v interj. em [= eme] vzemi; prim.: emere, quod nunc est mercari, antiqui accipiebant pro sumere P. F.)

1. kupiti (kupovati); intr.: emendi et vendendi mercatura Ci., ii, qui emerant C. kupci, neque emundi aut mutandi copia erat S. ni bilo mogoče kupiti; trans.: Varr., O. idr., emere frumentum Ci., C., cum aedīs meas emeret et venderet Ci., emere mancipium, servos, venenum Ci., cum fundum emisset in diem N., aedes emere Iuv. Od kod?: puellam ab eo, aliquem de praeda Pl., mulierem ab sectoribus, aedīs a Sergio, de Papinio turibulum Ci., Tusculanum emisse de libertino homine Ci.; cena, kupčija, denar z abl.: duodeviginti minis emere Pl., agrum suā pecuniā emere T., hoc emisti grandi pecuniā Ci. za drag denar, hoc emerat HS nongentis milibus Ci., magno, parvo emere Ci. drago, poceni, emere compensatione mercium Iust.; ob nedoločeni ceni tudi z gen.: quanti agrum emerat Ter., Ci. po čem, eam domum non minoris, quam emit, redimet Ci. za nič boljšo ceno, pluris emere Ci. dražje; s praep.: per assem et libram emere Suet. = posinoviti; z adv.: male emere Ci. drago, care H., carius Ci., honorem bene vitā V. za ceno; prim. še: Turno tempus erit, magno cum optaverit emptum intactum Pallanta; subst. pt. pf. empta -ae, f sužnja: Pr.; occ. v zakup (najem) vzeti: qui decumas multo pluris voluerit emere Ci.

2. pren. kupiti si, podkupiti, plačati: emere aliquem beneficiis Pl., spem pretio Ter., fidem, iusiurandum emere Ci., emptos plausus excitare Ci. kupljeno ali plačano pohvalo, ploskanje, emptos iudices habere Ci. podkupljene, Oppianicum iudici ad emendas sententias dedisse pecuniam Ci., percussorem in eum emere Cu. morilca najeti, animos militum T., Suet., dilationem belli Iust., z abl.: Sil., pecuniā emptus Ci. podkupljen, nocet empta dolore voluptas H., pulmenta laboribus empta H., duo consules empti pactione provinciarum Ci., teque sibi generum Tethys emat omnibus undis V., dote emi O. dati se podkupiti, immortalitatem morte emere Q.

Opomba: Star. cj. pf. emissim in empsim: Pl.

Emporia -ōrum, n (gr. Ἐμπόρια) Emporije, kraj v Afriki ob Mali Sirti: L.

ēmungō -ere -mūnxī -mūntum (ē, mungere, indoev. kor. meuk, meug sluz, mokra nesnaga; prim. lat. mūcor plesnoba, mūcus sluz, mūgil [riba] smrkavica, gr. μύσσω = lat. emungo, gr. μυκτήρ nozdrv, gr. μύξα sluz, nos)

1. usekniti (usekovati), med. usekniti (usekovati) se: emungere se Corn., Suet., eam sunt consecuti corporis siccitatem, ut neque spuerent neque emungerentur Varr. ap. Non., emungi cubitis (ob komolce) Corn., saepe emungeris Iuv., (homo) emunctae naris H., Ph. tenkega nosu = človek, ki hitro najde napake drugih.

2. pren.
a) tu ut oculos emungare ex capite per nasum tuos Pl. da se ti oči izbijejo iz glave.
b) „komu kaj iz nosa izvleči“ = ukaniti koga, prevarati koga, vzeti mu kaj: aliquem Pl., Luc. ap. Non., emungere aliquem argento Ter., miserum me auro esse emunctum Pl., Pythias, emuncto lucrata Simone talentum H.

Opomba: Sinkop. pf. act.: ēmūnxtī (= ēmūnxisti) Pl.

en ena, eno one; (neki -a -o) a, a certain, some

ene škarje a pair or scissors
ob eni(h) at one o'clock
vlak ob enih the one o'clock train
eno leto stara žival yearling
soba z eno posteljo a single room
vsi do enega one and all, (složno) unanimously, as (ali like) one man
en kos za drugim (trganje) (by) piecemeal
to je eno in isto it amounts to the same thing
eni pravijo... some say...
z eno besedo in a (ali one) word, briefly, to sum up
on je z eno nogo že v grobu he has one foot in the grave, he is near death
vstali so kot en mož they rose as (ali like) one man
eno leto ali dve one or two years
stran ena page one, first page
številka ena number one
Tisoč in ena noč the Arabian Nights' Entertainments, pogovorno the Arabian Nights, the Thousand and One Nights
eni ga imajo radi, drugi ga sovražijo some like him, others hate him
to moramo napraviti, eni ali drugi some of us have got to do it
to mi je vseeno it is all the same to me, it makes no difference, I don't care, I don't mind
vsi so bili enega (= istega) mnenja all were of one mind
en (sam) človek tega ne bi zmogel no one man could do it

en¹ (-a, -o)

1. glavni števnik ein, eine ein, v samostalniški rabi:
eden einer, eine, eines
en in pol eineinhalb, anderthalb
ena eins
en funt bankovec: die Einpfundnote
ena marka kovanec: das Einmarkstück
ena, dva, ena, dva eins, zwei, eins, zwei
en, dva, tri (bliskovito) ruck, zuck
pri (športnih) rezultatih: ena proti nič/ena/dva eins zu null/eins/zwei
ura: ura je ena es ist ein Uhr
ob enih um ein Uhr, um eins
četrt na eno (ein)viertel eins
pol enih halb eins
v eni vrstici/dejanju/zvezku, z enim konjem/oknom/ročem
z enimi vrati
z eno lupino/nogo/roko/struno ein-: einzeilig/einaktig/einbändig/einspännig/einfenstrig/einhenkelig/eintürig/einschalig/einbeinig/einarmig/einchörig
v eni disciplini Einzel-
(zmaga der Einzelsieg, zmagovalec der Einzelsieger); za eno osebo: Einzel- (soba das Einzelzimmer, vstopnica die Einzelkarte)
gospodinjstvo za eno osebo der Einpersonenhaushalt
družina z enim staršem die Einelternfamilie
stanovanje iz ene sobe die Einraumwohnung
samo na eni strani rokopis: einseitig
eno in isto eins und dasselbe
polet v eno smer der Hinflug/Rückflug ➞ → dan, glas, kos, mah, mož, lastovka, noga, oseba, sapa, stran, zmaga, uho, primazati, pripeljati, staviti