Franja

zrklo samostalnik
1. (del očesa) ▸ szemgolyó, szemVeke tudi povsem samodejno zaščitijo zrklo pred močno svetlobo. ▸ A szemhéjak automatikusan védik a szemgolyót a túl erős fénytől.

2. (o kameri) ▸ lencse, kamera
Tik nad zaslonom nevsiljivo v nas zre zrklo 3,2 MP fotoaparata. ▸ Rögtön a kijelző felett egy 3,2 MP-s fényképezőgép lencséje kémlel minket feltűnés nélkül.
Dvookost v Applovem primeru pomeni to, da je eno zrklo širokokotno, drugo pa tele z dvakratno optično povečavo. ▸ Az Apple esetében a binokularitás azt jelenti, hogy az egyik kamera nagylátószögű, a másik pedig kétszeres optikai nagyítású teleobjektív.

zrn|o srednji spol (-a …) das Korn (tudi rastlinstvo, botanika) (koruzno Maiskorn, pelodno Pollenkorn, prašno Staubkorn, pšenično Weizenkorn, peska Sandkorn, popra Pfefferkorn, soli Salzkorn, toče Hagelkorn, žitno Getreidekorn), kavno, kakavovo, fižolovo: die Bohne (Kaffeebohne, Kakaobohne)
moknato zrno der Mehlkörper
figurativno zrno resnice ein Körnchen Wahrheit
debelina zrna die Körnung
debela zrna množina das Grobkorn
zastrupljena žitna zrna der Giftweizen
kava v zrnju der Bohnenkaffee
figurativno ločiti zrno od plev die Spreu vom Weizen trennen
| ➞ → zrnje

zŕno (-a) n

1. chicco; grano, granello:
ajdovo, koruzno, proseno, pšenično zrno chicco di grano saraceno, di granturco, di miglio, di grano
mleti, pražiti zrna ječmena, kave macinare, tostare i chicchi di orzo, di caffè

2. (okrogel, majhen drobec) granello; granulo:
zrno peska, soli, zlata granello di sabbia, di sale, d'oro
zrna toče chicchi di grandine
farm. zrna zdravila granuli
škrobno zrno granulo amilaceo

3. pren. (zelo majhna količina) granello, grano, briciolo, pizzico:
ne imeti niti zrna pameti non avere un grano, un pizzico di buon senso
pren. ločiti zrno od plev sceverare il grano dalla pula

4. fot. granulo (dell'emulsione)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. pelodno, plevno zrno granello pollinico, glumaceo
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

zvali|ti² (-m) jajce, mladiče: ausbrüten (tudi figurativno)
| ➞ → izvaliti

zven [è] moški spol (-a …) der Klang (tudi fizika, glasba), der Klangcharakter; das Tongemisch

zvézati to bind (up); to tie together; to fasten; to connect (z with, to); to combine; to couple

zvézati komu roke to tie someone's hands (tudi figurativno)
zvezali so mu roke in noge he was bound hand and foot
zvezanih rok in nog tied hand and foot
zvežite me (telefonično) s štev. 15-13, prosim! please connect me with number 15-13
napačno ste me (telefonično) zvezali you gave me the wrong number

zvíti glej zvijati ; rollar; enrollar

zviti se v klobčič apelotonarse
zviti jadra amainar; recoger velas (tudi fig)
zviti si roko dislocarse el brazo

žali|ti (-m) užaliti beleidigen (tudi figurativno); koga verletzen, kränken, (zmerjati) beschimpfen; čast: (jemandem) die Ehre abschneiden; (blatiti) verunglimpfen, herabwürdigen; (obrekovati) lästern, verlästern

žarišč|e² srednji spol (-a …) (fokus) der Herd (tudi medicina) (bolezensko Krankheitsherd, gnojno Eiterherd, krizno Krisenherd, Spannungsherd, potresno Erdbebenherd, primarno medicina Primärherd, vnetno Entzündungsherd, vojno Kriegsherd, konflikta Konfliktherd, nemirov Unruheherd, nevarnosti Gefahrenherd, okužbe Ansteckungsherd, požara Feuerherd, Brandherd, spopadov Konfliktherd); figurativno der Schwerpunkt, Sammelpunkt

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

želez|en [é] (-na, -no) eisern (tudi figurativno), von/aus Eisen; poetično: ehern (tudi figurativno); Eisen- (barva die Eisenfarbe, konica die Eisenspitze, konstrukcija der Eisenbau, pločevina das Eisenblech, postelja das Eisenbett, tinktura die Eisentinktur, žica der Eisendraht, klobuk der Eisenhut, les das Eisenholz, nosilec der Eisenträger, obroči die Eisenbereifung, oklep die Eisenrüstung, opilki Eisenspäne množina, jedro der Eisenkern), Stahl- (konstrukcija die Stahlkonstruktion)
figurativno z železno roko vladati ipd.: mit eiserner Faust

železnica samostalnik
1. (proga s tirnicami) ▸ vasútPrav tako tudi že vemo, kako bomo modernizirali slovenske železnice. ▸ Azt is tudjuk már, miként korszerűsítjük a szlovén vasutakat.
Več desetletij so si prizadevali, da bi država zgradila železnico in s tem zmanjšala razlike v državi. ▸ Évtizedek óta ösztönözték, hogy az ország építse ki a vasutat, ezzel csökkentve az országban tapasztalható különbségeket.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

2. (podjetje) ▸ vasútSvojo mladost je preživel večinoma na kmetiji in na železnici, kjer je bil zaposlen. ▸ A fiatalságát főleg a parasztgazdaságban és a vasútnál töltötte, ahol alkalmazottként dolgozott.
Nekaj po pol tretji uri zjutraj je v spalnem vagonu izbruhnil ogenj, ki so ga odkrili uslužbenci železnic. ▸ Nem sokkal hajnali fél három után tűz ütött ki egy hálókocsiban, amelyre a vasúti személyzet figyelt fel.

3. (vlak) ▸ vasútVsem, ki želijo priti na nedeljsko prireditev ob letališču, pa priporočajo predvsem vožnjo z železnico ali avtobusi. ▸ Azoknak, akik vasárnap szeretnének eljutni a repülőtér melletti rendezvényre, azt javasolják, hogy vonattal vagy busszal utazzanak.
Poti vas bodo popeljale skozi predor, kjer je nekoč vozila železnica. ▸ Az útjuk átvezet az alagúton, amelyben egykor a vasút haladt.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

4. (igrača) ▸ vasútMama je rekla, da mi je za darilo kupila železnico. ▸ Anyukám azt mondta, hogy vasutat vett ajándékba.
Kot otrok sem se tudi jaz igral z železnico. ▸ Gyermekként én is vasúttal játszottam.

želez|o [é] srednji spol (-a …) kemija das Eisen; tehnika -eisen, der -stahl (cerijevo Zereisen, kotno Winkeleisen, kovano, kovno Schmiedeeisen, krivilno Dreheisen, lito [Gußeisen] Gusseisen, manganovo Manganeisen, meteorno/meteorsko Meteoreisen, nikljevo Nickelstahl, Nickeleisen, okroglo Rundeisen, profilno Formstahl, Profileisen, surovo Roheisen, tračno, trakasto Flacheisen, Bandeisen, trirobo Dreikantstahl, valjano Walzeisen, armaturno, betonsko Armierungseisen, Bewehrungseisen, gladko betonsko Rundstahl, gradbeno Baustahl, gugalno Granierstahl, gradbeništvo, arhitektura za zavetrovanje Windeisen)
gobasto železo der Eisenschwamm
staro železo altes Eisen (tudi figurativno), das Alteisen, der Schrott
dati v staro železo ladjo, naprave: verschrotten
ki predeluje železo [eisenverarbeitend] Eisen verarbeitend
ki vsebuje železo ruda, kamen: eisenschüssig, eisenführend, kemija voda, spojina: eisenhaltig
kisla voda, ki vsebuje železo der Eisensäuerling
trd kot železo eisenhart
stiskalnica za staro železo die Schrottpresse
sveder za železo der Eisenbohrer
žaga za železo die Eisensäge
…železa Eisen-
(pomanjkanje der Eisenmangel, presnavljanje der Eisenstoffwechsel, pridobivanje die Eisengewinnung, rudnik das Eisenbergwerk, vsebnost der Eisengehalt)
iz železa aus Eisen, Eisen-
izdelek iz železa die Eisenarbeit, die Eisenware
(iz litega [Eisengußware] Eisengussware)
iz kovanega železa schmiedeeisern, izdelek: das Eisenwerk
iz litega železa [Guß] Guss-
(cev das [Gußrohr] Gussrohr, žleb die [Gußrinne] Gussrinne)
obit z železom eisenbeschlagen
trgovec s starim železom der Alteisenhändler, Schrotthändler
figurativno kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben

žénska (-e) f donna; signora; pog. femmina; pren. gonna, gonnella:
mlada, temnolasa, vitka ženska una donna giovane, bruna, snella
noseča, poročena ženska donna incinta; donna sposata, maritata
frizer za ženske parrucchiere per signora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska? viene con te anche tua moglie, la tua ragazza?
letati za ženskami, loviti ženske rincorrere le gonnelle, andare a donne
drobcena ženska, ženska velikanka mezza donna, donna cannone
vrla ženska brava donna (tudi iron.)
prefinjena, elegantna ženska donna di classe
svetovljanska ženska donna di mondo
vražje lepa ženska vulg. un pezzo di fica
pren. fatalna ženska femme fatale
ženska je kakor aprilsko vreme donna e luna, oggi serena domani bruna
kjer vrag ne zmore, ženska pripomore la donna ne sa una più del diavolo

žep¹ [ê] moški spol (-a …) die Tasche (hlačni Hosentasche, notranji Innentasche, plašča/plaščni Manteltasche, prsni Brusttasche, zgibani Falztasche, zunanji Außentasche, na jopiču/suknjiču Jackentasche, na krilu Rocktasche, na telovniku Westentasche)
vsebina žepa/žepov der Tascheninhalt
poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
izprazniti žepe die Taschen leeren
napolniti si žepe die Taschen füllen, nabasati: sich die Taschen [vollstopfen] voll stopfen
dati/vtakniti v žep einstecken, komu drugemu: zustecken
globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
vtakniti v žep einstreichen, in die Tasche stecken (tudi figurativno)
iz žepa aus der Tasche
plačati iz lastnega žepa aus der eigenen Tasche bezahlen
zvabiti/vleči denar iz žepa komu (jemandem) das Geld aus der Tasche locken/ziehen
v žepu in der Tasche
imeti v žepu in der Tasche haben (tudi figurativno)
delati za svoj žep in die eigene Tasche wirtschaften

žép bolsillo m

iz žepa vzeti sacar del bolsillo
za lasten žep delati trabajar para su bolsillo
to imam v malem žepu fam lo tengo en el bolsillo
imeti (varno) v žepu tener en el bolsillo
plačati kaj iz lastnega žepa pagar de su bolsillo a/c
vtakniti v žep meter en el bolsillo (tudi fig)

žéti¹ (žánjem) imperf.

1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia

2. pren. mietere:
žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina

žgati (žgèm) brennen (tudi medicina); dim v očeh: brennen, stechen; tehnika (brunirati) bräunen

žíla anatomija vaisseau sanguin ; (dovodnica) veine ženski spol ; (odvodnica) artère ženski spol ; (v lesu, kamnu, rudi) veine , (rudna tudi) filon moški spol

krčna žila (medicina) varice ženski spol
listna žila (botanika) nervure ženski spol
pesniška žila (figurativno) veine poétique
prometna žila artère ženski spol, axe routier
vodna žila veine d'eau
zlata žila (mineralogija) filon d'or; (medicina) hémorroïdes ženski spol množine
vnetje žil (medicina) phlébite ženski spol
potipati komu žilo (tudi, figurativno) tâter le pouls à quelqu'un

žív vivant, vif , (živahen) animé, plein de vie (ali de vivacité) , éveillé

živi jeziki les langues vivantes
živ meja haie vive
žive slike tableaux vivants
živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol (tudi figurativno)
živa teža poids vif
vse svoje žive dni durant toute sa vie, de son vivant
dokler bom živ tant que je vivrai, jusqu'à ma mort (ali mon dernier jour ali soupir)
ostati živ (pri življenju) avoir la vie sauve, survivre
biti živ sežgan (pokopan) être brûlé (enterré) vif
žive duše nisem našel je n'ai trouvé âme qui vive
ne priti komu do živega ne pas (pouvoir) venir à bout de quelqu'un, ne pas avoir prise sur quelqu'un
v živo zadeti piquer au vif
na žive in mrtve à la vie et à la mort, (boj) à outrance, à mort