Franja

Teil¹, der, del, (Anteil) delež; Person in einem Verhältnis: stran (der gebende Teil stran, ki daje, alle Teile vse strani); Recht im Verfahren: stranka (v postopku), (belangter Teil tožena stranka); elektronische Datenverarbeitung zlog; zum Teil delno, deloma; beide Teile obe strani; der größte Teil večina; zum großen/größten Teil večinoma; sich sein Teil denken misliti si svoje; ich für mein(en) Teil kar se mene tiče

tele [ê] srednji spol (teléta …) das Kalb, psovka: der Kalbskopf, Mondkalb
zlato tele das goldene Kalb
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
zijati kot tele v nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor
… telet Kälber-
(bolezen die Kälberkrankheit, vzreja die Kälberaufzucht)

têle (-éta) m

1. vitello:
krava je po teletu la vacca ha appena figliato
rediti, zaklati tele allevare, ammazzare un vitello
pog. gledati kakor tele v nova vrata guardare, fissare come un allocco
pren. častiti zlato tele adorare il vitello d'oro

2. pog. pivello; stupido

3. lov. cerbiatto (nel primo anno d'età)
PREGOVORI:
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti

telescope [téliskoup]

1. samostalnik
teleskop

2. prehodni glagol
vriniti, zariniti eno v drugo (kot daljnogled)
figurativno skrajšati

his train was telescopeed by an express v njegov vlak se je zarinil ekspresni vlak
he telescoped all his arguments into one sentence vse svoje argumente je skrajšal (resumiral) v en stavek
neprehodni glagol
zariniti se eden v drugega

tell^* [tel]

1. prehodni glagol
povedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti
parlament šteti (glasove)

all told (vzeto) v celem, v celoti, vse skupaj
tell me another! sleng tega mi ne boš natvezel!
I was told (so) rekli so mi (tako)
I'll tell you what nekaj ti bom povedal (izdal)
I'll tell you the world ameriško o tem sem prepričan
I can tell you zagotavljam vam
I cannot tell him from his brother ne razlikujem ga od njegovega brata
to tell s.th. abroad pripovedovati kaj okoli, raznašati kaj
to tell fortunes from cards vedeževati iz kart
to tell one's money ameriško šteti svoj denar
to tell one's beads religija moliti rožni venec
to tell one's name povedati svoje ime
to tell the news naznaniti, povedati, objaviti novico
to tell a lie (ali lies) lagati
to tell the reason navesti razlog
to tell the tale pogovorno pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)
to tell tales zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkariti
to tell the truth povedati resnico
to tell the votes politika šteti glasove
he told him to go rekel (ukazal) mu je, naj gre
he can be told by his hat lahko ga prepoznate po njegovem klobuku
never tell me! ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!
the clock tells the time ura kaže čas
this tells its own tale to se razume samo po sebi, to je jasno
we were told to get up rekli so nam, naj vstanemo
you're telling me! sleng tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!

2. neprehodni glagol
pripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati (about o)
spoznati, vedeti (by po)
imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati
pogovorno izdati, ovaditi, zatožiti

for all we can tell kolikor mi vemo
who can tell kdo ve
how can you tell? kako morete to vedeti?
you never can tell človek nikoli ne ve
every shot tells vsak strel pogodi
her tears tell of her grief njene solze izdajajo njeno bolečino
to tell on (ali of) s.o. izdati, zatožiti koga
don't tell on me ne izdaj(te) me!
the hard work began to tell on her težko delo je začelo puščati sledove na njej
that tells against you to govori proti tebi

teló (-ésa) n

1. corpo; fisico:
golo, mišičasto telo corpo nudo, muscoloso
človeško, živalsko telo corpo umano, animale
glava in drugi deli telesa la testa e le altre parti del corpo
telo in duh il corpo e lo spirito
z lastnim telesom zaščititi koga fare a qcn. scudo col proprio corpo
prostitutke prodajajo svoje telo le prostitute vendono il proprio corpo

2. (trup) corpo

3. fiz., astr. corpo; grave:
črno telo corpo nero
plinasta, tekoča, trdna telesa corpi gassosi, liquidi, solidi
nebesna telesa corpi celesti
težnost teles gravità dei corpi
padanje teles caduta dei gravi

4. (določena priprava kot funkcijska celota)
eksplozivno telo ordigno esplosivo
ogrevalno telo radiatore
svetilno telo corpo luminoso

5. organo, ente; corpo:
politična, predstavniška, skupščinska telesa organi politici, rappresentativi, assembleari
posvetovalno telo organo consultivo
volilno telo corpo elettorale
zakonodajno telo organo legislativo

6. mat. solido:
prostornina telesa il volume di un solido
kocka, valj in druga (geometrijska) telesa il cubo, il cilindro e gli altri solidi

7. rel.
Rešnje telo il Santissimo Sacramento; l'eucaristia; (praznik) Corpus Domini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za kaj z dušo in telesom accettare qcs. anima e corpo, senza riserve
anat. maternično telo corpo uterino
jur. zemljiškoknjižno telo corpo catastale

tender² [téndə]

1. samostalnik
ponudba, oferta (npr. za izvedbo kakega dela); ponujena vsota
ekonomija plačilno sredstvo
ekonomija predračun; dokaz

by tender ekonomija po razpisu, z razpisom
good tender temeljita ponudba
legal tender zakonito plačilno sredstvo
plea of tender dokaz obtoženca, da je bil pravočasno in je še pripravljen plačati tožniku toženo vsoto denarja
we are open to receive tender s sprejemamo ponudbe
to invite tenders razpisati ponudbeno licitacijo
to make a tender of one's services ponuditi svoje usluge

2. prehodni glagol
ponuditi, nuditi, staviti ponudbo; staviti na razpolago; predložiti predati
pravno dati dokaz; izraziti; plačati (dolg)

to tender an oath to s.o. zapriseči koga
to tender one's resignation podati ostavko
to tender one's services ponuditi svoje usluge
to tender one's thanks izraziti, izreči svojo zahvalo
neprehodni glagol
(po)nuditi se (for za)
sodelovati pri ponudbeni licitaciji (razpisu), predložiti oferto (for the dredging of a harbour za očiščenje luke)

tener*

1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati

2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

3. brzdati, zadržati

tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh

4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

5. preživeti, prebiti

tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati

7.

tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

8.

no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

9.

tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri

tentacule [tɑ̃takül] masculin, zoologie tipalnica; lovka (d'une pieuvre polipa); (figuré)

ville féminin qui étend des tentacules mesto, ki se širi na vse strani, ki izteza svoje tipalke

term¹ [tə:m] samostalnik
termin, strokoven izraz; beseda, izraz
množina izrazi, način izražanja, govor(jenje); termin, rok, čas (doba) trajanja
trgovina plačilni rok, čas dospelosti menice
množina določbe, pogoji (v pogodbi); cena; honorar; odnosi
britanska angleščina kvartal, plačilni dan, termin za plačanje
pravno zasedanje, čas (sodnega) zasedanja; določeni čas posesti (zakupa, najema)
britanska angleščina, univerza trimesečje, trimester; semester
matematika člen
logika pojem
medicina, zastarelo menstruacija
zastarelo mejnik, mejni kamen
geografija skrajna, končna črta ali točka

at term ob določenem terminu
for a term of three years za dobo treh let
in plain terms odkrito, naravnost
on strained terms v napetih odnosih
on easy terms v prijateljskih odnosih
on any terms s katerimikoli pogoji
not on any terms pod nobenimi pogoji, za nobeno ceno
in terms of praise s pohvalnimi besedami
term of office čas službovanja
contradiction in terms protislovje
inclusive terms skupaj s postrežbo, z razsvetijavo
reasonable terms pametne, sprejemljive cene
terms of delivery ekonomija dobavni pogoji
short-term transaction kratkoročna transakcija
technical term strokoven izraz
to be on good (bad) terms with s.o. biti s kom v dobrih (slabih) odnosih
to be on (familiar) terms with s.o. biti prijatelj s kom
to be not on terms with ne imeti odnosov z
to be not on speaking terms with s.o. ne govoriti s kom, biti sprt (skregan) s kom
his terms are very high njegove cene so zelo visoke
what are your terms? kakšne so vaše cene? kaj zahtevate?
to bring s.o. to terms naložiti komu svoje pogoje
to come to terms popustiti, odnehati
to make terms, to come to terms with s.o. pogoditi se, sporazumeti se s kom
to set a term to s.o. staviti komu termin
to speak in flattering terms of laskavo se izražati o

terrain [tɛrɛ̃] masculin zemljišče, tla, teren; prostor; militaire vežbališče, sport igrišče

sur le terrain na terenu, na mestu, na kraju (samem)
terrain accidenté neravno zemljišče
terrain d'atterrissage (aéronautique); d'aviation aerodrom, letališče
terrain bas nižava
terrain à bâtir, à lotir zazidljivo zemljišče, zemljišče za parceliranje
terrain bâti zazidano zemljišče
terrain brûlan! (figuré) vroča tla; predmet, ki se ga je treba izogibati; kočljiva stvar
terrain de camping prostor za taborjenje
terrain de chasse, de combat, d'entraînement, d'exposition lovišče, bojišče, vežbališče, razstavišče
terrain glissant spolzek teren (tudi figuré)
terrain inculte neobdelano zemljišče
terrain de jeux igrišče
terrain de secours (aéronautique) zasilno pristajališče
terrain primitif pragorje
terrain de sport športni prostor, igrišče
accident masculin de terrain neravnost zemljišča
avantage masculin du terrain (militaire) prednost glede terena, figuré prednost pred kom zaradi poznavanja nekega predmeta
configuration féminin de terrain konfiguracija terena
reconnaissance féminin du terrain rekognosciranje terena
voiture féminin tout terrain avto, ki more voziti po vsakem terenu
aller sur le terrain (figuré) iti se dvobojevat
se conduire comme en terrain conquis oblastno, brutalno se obnašati
céder du terrain umakniti se, figuré popustiti
je ne céderai pas un pouce de terrain (figuré) tudi za las ne bom popustil
disputer le terrain (militaire) krepko se upirati, figuré uveljaviti svojo pravico, svoje stališče
être sur son terrain (figuré) biti v svojem elementu, biti »doma«
être, rester maître (ali avoir la maîtrise) du terrain (figuré) uveljaviti svojo voljo, uspešno braniti svoje stališče, svoj položaj; zmagati
gagner, perdre du terrain pridobiti na terenu (napredovati), izgubiti na terenu (nazadovati)
ménager le terrain varčevati s svojimi sredstvi, iti previdno na delo
préparer, déblayer le terrain (figuré) izravnati pot
ratisser le terrain (militaire) očistiti, prečesati teren
se rendre, aller voir le terrain iti na teren (tudi figuré)
se rencontrer sur le terrain (sport) igrati tekmo
sonder, tâter le terrain sondirati teren (tudi figuré)
spéculer sur les terrains špekulirati z zemljišči
je ne te suivrai pas sur ce terrain glede tega se ne strinjam s teboj, tu se ne skladava več

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

tēsta f

1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo

3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož

5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava

6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu

12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka

13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice

14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava

17.
testa a croce križnik

18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

testify [téstifai] neprehodni glagol
pravno pričati (against proti)
prehodni glagol
izpričati, izjaviti kot priča; dokazati (pod prisego); izraziti

acts testify intent dejanja pričajo o namenu
I can testify to that to lahko izpričam, dokažem
to testify one's regret izraziti, izpričati svoje obžalovanje

tête-à-queue [tɛtakö] masculin, invariable

faire un tête-à-queue zavrteti se okoli svoje osi (o avtu)

tether [téðə]

1. samostalnik
povodec, konopec, tudi veriga (za privezanje živali h kolu itd.)
figurativno obseg, področje (znanja itd.), (duševno) obzorje; razum; pamet

to be beyond one's tether prekoračiti svoje sile, svoje sposobnosti
to be at the end of one's tether figurativno biti pri kraju s svojo pametjo, ne vedeti naprej, ne vedeti, kaj bi napravili

2. prehodni glagol
privezati (žival na povodec)
figurativno omejiti

tetica samostalnik
1. izraža pozitiven odnos (sorodnica) ▸ nénike
Družbo ji največkrat delata štiriletna nečaka, ki skrbita, da se tetica počasi navaja na otroške vragolije. ▸ Legtöbbször két négyéves unokaöccse társaságát élvezi, akik a nénikéjüket hozzászoktatják a gyerekcsínyekhez.

2. tudi v otroškem govoru (ženska, gospa) ▸ nénike, néni
Manjši otroci pa sprašujejo odrasle: "Mami, zakaj pa tetica tako hodi?" ▸ A kisebb gyermekek pedig felteszik a felnőtteknek a kérdést: „Anya, a néni miért így jár?”
Kdo si me seveda predstavlja čisto po svoje, kot prijazno tetico, ki spusti vse otroke k sebi - jaz pa nimam živcev za to! ▸ Vannak persze, akik a maga módján barátságos nénikeként képzelik el, aki minden gyermeket a közelébe enged – nekem azonban nincsenek idegeim ehhez!

Thespis -idis, m (Θέσπις) Téspis, Atenec, Solonov in Pejzistratov sodobnik, utemeljitelj atiške tragedije; svoje igre je baje prikazoval na vozu, potujoč od mesta do mesta: plaustris vexisse poemata Thespis dicitur H.

thought¹ [ɵɔ:t] samostalnik
misel, ideja, mišljenje, umovanje, premišljanje; (skrbno) razmišljanje; premislek; pazljivost; namera, nakana, načrt
množina mnenje; umsko delo; svet misli, miselni svet; spominjanje; sposobnost predstavljanja; skrb, nemir; obzir
figurativno minimalna količina, nekoliko, malce, kanček

a beauty beyond thought lepota, ki si je ni moč predstavljati
engaged in thought zamišljen, zatopljen v misli
the leading thought vodilna misel
a penny for your thoughts! figurativno rad bi vedel, kaj (sedaj) mislite! kaj bi dal, da bi vedel za vaše misli!; na kaj mislite?
(up)on second thought(s) po (zrelem) premisleku
quick as thought bliskovit
after further thought I saw I was wrong ko sem znova premislil, sem uvidel, da nimam prav
you are often in my thoughts često mislim na vas
I had (some) thoughts of coming nekako sem nameraval priti
he had no thought of paying his debt prav nobenega namena ni imel, da bi plačal svoj dolg
he did not give a thought to his doings niti hip ni pomislil, kaj dela
he is a thought smaller than you on je nekoliko manjši kot vi
his sole thought is to make money njegova edina misel je, kako priti do denarja
it never entered my thoughts nikoli mi ni (to) prišlo na misel
to read s.o.'s thoughts brati misli kake osebe
a thought struck me v glavo mi je šinila misel
second thoughts are best figurativno ni se treba prenagliti
to speak one's thoughts povedati svoje mnenje
she takes no thought for her appearance ona ne pazi na svojo zunanjost
to take no thought for the morrow ne misliti na jutrišnji dan
to take thought zamisliti se, premisliti
he took thought before replying premislil je, preden je odgovoril
thank you for your kind thought of me hvala vam za vašo ljubeznivo pažnjo do mene
the wish is father to the thought (ta) misel izhaja iz želje (je težko uresničljiva)

through [ɵru:]

1. predlog
skozi, preko, čez; v teku, za časa, v času; s pomočjo, po, z (s); zaradi, od

all through his life (skozi) vse svoje življenje
through the night preko noči
the bullet went through my leg krogla je šla skozi mojo nogo
I could never read through that book nikoli nisem mogel prebrati te knjige do kraja
I had to study the whole summer through vse poletje sem moral študirati
I saw through his hipocrisy spregledal sem njegovo hinavščino
it was through you that we missed the train zaradi tebe smo zamudili vlak
to get through one's work opraviti, končati svoje delo
to get through an examination napraviti izpit
to have been through s.th. doživeti kaj
to look through the window gledati skozi okno
they marched through the town korakali so skozi mesto
to roam (all) through the country obresti vso deželo
to run away through fear od strahu zbežati
to see through s.o. spregledati koga, spoznati njegove namene
to send a letter through the post poslati pismo po pošti

2. prislov
skoz(i), do kraja, do konca; povsem, popolnoma; od začetka do konca

through and through skoz in skoz, popolnoma
to be through dokončati, biti gotov; pogovorno imeti telefonično zvezo
is he through? je on gotov z delom?; je naredil izpit?
to be through with a job imeti neko delo za seboj
he is not yet through on še ni gotov
I am through with my work gotov sem s svojim delom
I am through with him figurativno z njim sem opravil, z njim sem čisto prekinil
to be wet through biti skoz in skoz premočen
this train goes through to Vienna ta vlak vozi (skoz) do Dunaja
to carry a matter through izvesti neko stvar
to fall through, to drop through ne uspeti, propasti
to run s.o. through prebosti koga
the bad weather lasted all through ves čas je bilo slabo vreme
to put s.o. through koga telefonsko zvezati
I read the book through prebral sem knjigo do kraja

3. pridevnik
prehoden, tranziten; direkten

through carriage (coach) direkten vagon
through passage prost prehod
through ticket vozovnica, ki velja za proge različnih železniških družb
through traffic prehoden, tranziten promet