Franja

spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.

1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente

2. parlare, dire:
z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre

3. ekst. parlare, discutere, trattare:
na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici

4. pren. parlare; trapelare:
iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
spregovorile so puške cominciò la lotta armata

sprehájati (-am) | sprehodíti (-hódim)

A) imperf., perf.

1. portare a passeggio

2. (obhajati) venire, esser preso, provare:
strah ga sprehaja prova paura
bolnika sprehaja vročina il malato ha la febbre

B) sprehájati se (-am se) | sprehodíti se (-hódim se) imperf., perf. refl. passeggiare, andare a passeggio, andare a spasso; fare quattro passi, fare un giro:
sprehajati se po parku passeggiare per il giardino pubblico
sprehajati se po trgovinah fare il giro dei negozi
oči so se mu sprehajale, pogled se mu je sprehajal po il suo sguardo girava per
revma se sprehaja po meni sento dolori reumatici per tutto il corpo
predavatelj se po problematiki kar sprehaja il conferenziere padroneggia egregiamente l'argomento

sprejéti to accept; to receive; to admit; (predlog) to adopt

sprejéti darilo to receive a present
sprejéti (po)vabilo to accept an invitation
sprejéti pod streho (krov) to give shelter
prisrčno sprejéti to accord a warm welcome
sprejéti koga med svoje prijatelje to accept someone as one's fiend, to admit someone to one's circle of ffiends
sprejeli so ga z veselimi vzkliki he was received with cheers
sprejel nas je predsednik kluba we were received by the president of the club
prijazno sprejéti to give a friendly reception, to receive kindly
bil je hladno sprejet he was coldly received
ne hoteti sprejéti to refuse to accept
ni me hotela sprejéti (v hišo) I was refused her door
sprejel je otroka za svojega he acknowledged the child as his
zakonski osnutek je bil sprejet v Spodnji zbornici the Bill has passed the House of Commons
sprejeto od... passed by...
sprejéti zakon o to pass a law on
sprejéti proračun to pass (ali to adopt) the budget
sprejéti ustavo to adopt a constitution
sprejéti odločitev to reach (ali to take) a decision

sprejéti recevoir, accueillir ; (denar) recevoir, toucher ; (ukrep, zakon, sklep, predlog) adopter

boj (borbo) sprejeti accepter le combat (la lutte)
dar (povabilo) sprejeti accepter un cadeau (une invitation)
toplo (prisrčno) koga sprejeti accueillir quelqu'un chaleureusement (cordialement)
delavce sprejeti engager des ouvriers
zakon je bil sprejet soglasno la loi fut adoptée (ali votée) à l'unanimité
sprejeli so nas z odprtimi rokami on nous a reçus (ali accueillis) à bras ouverts

spremeníti to change; to alter; to modify; to convert; to vary

to na stvari nič ne spremeni it doesn't make any difference to things, it does not alter the facts
spremeníti barvo to change colour
spremeníti svoje vedenje to change one's behaviour, (figurativno) one's approach
prepisal sem to, ne da bi spremenil eno samo vrsto I copied it without altering a single line
spremeníti se to change, to alter, to undergo a change
spremeníti se na boljše (slabše) to change (ali to alter) for the better (for the worse)
se ne da nič spremeníti (pomagati) it can't be helped
s tem se položaj spremeni that changes the case
časi so se zelo spremenili times have (ali are) greatly changed
vreme se je nenadoma spremenilo a sudden change of weather has taken place
spremeníti zakon to revise an act

spremetáti (-méčem) | spremetávati (-am) perf., imperf. gettare qua e là, mettere sottosopra, sparpagliare, sbattere, sbatacchiare; scaraventare:
valovi so spremetavali ladjo la nave era in balia delle onde

spríčo prep. di fronte a, stante, per; dato, visto:
oprostili so ga spričo pomanjkanja dokazov è stato assolto per mancanza di prove
spričo konkurence ni imel nobene možnosti za zmago data la concorrenza, non aveva alcuna possibilità di vincere
spričo slabega vremena ne bomo odpotovali stante il cattivo tempo, non partiremo

sramnica samostalnik
1. anatomija (kost) ▸ szeméremcsont
Medenično dno so mišice, ki potekajo od sramnice spredaj do trtice zadaj. ▸ A medencefenéket a szeméremcsonttól a farkcsont felé húzódó izmok alkotják.
Sopomenke: dimeljnica, sramna kost

2. veterina (spolovilo) približek prevedka ▸ nemi szervNekaj dni pred abortusom otečeta vime in sramnica, pojavi pa se tudi vaginalni izcedek. ▸ Abortusz előtt néhány nappal megduzzadnak az emlők és a nemi szerv, és vaginális váladék is jelentkezik.

sréda (-e) f

1. metà, mezzo:
ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

2. mercoledì:
prihaja ob sredah viene i mercoledì
rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente

središčnica samostalnik
1. matematika (vrednost) ▸ középérték
Učitelji so ta del ocenili s središčnico 3 (najvišja povprečna ocena je 4,1, najnižja pa 2,8). ▸ kontrastivno zanimivo A tanárok ezt a részt 3-as középértékkel osztályozták (a legmagasabb átlagjegy 4,1, a legalacsonyabb 2,8).
Sopomenke: mediana

2. geometrija (črta) ▸ középvonal
Hrbet naj bo vzravnan, breme pa čim bližje središčnici telesa. ▸ Álljon egyenes háttal, a teher pedig legyen minél közelebb a test középvonalához.
Tako dobimo površino, na katero s svinčnikom zarišemo središčnice in drugo. ▸ Így megkapjuk a felületet, amire ceruzával felrajzoljuk a középvonalakat és egyebeket.

3. šah (faza igre) ▸ középjáték
V otvoritvi je brez težav izenačila položaj, v središčnici je osvojila kmeta, v končnici pa je materialno prednost pretopila v celo točko. ▸ A megnyitáskor könnyedén kiegyenlítette az állást, középjátékban levette a gyalogost, a végjátékban pedig az anyagi előnyét egy egész pontra váltotta.

4. (temeljni del) ▸ központi rész
Davčna reforma in dejansko spodbujanje fleksibilnega trga dela predstavljata središčnico želenih gospodarskih reform. ▸ kontrastivno zanimivo Az adóreform és a rugalmas munkaerőpiac hatékony ösztönzése áll a kívánt gazdasági reformok középpontjában.
Šport v obdobju zrelosti je središčnica celotne knjige. ▸ Az érett korban való sportolás képezi a teljes könyv központi részét.

srédstvo means (sg in pl); (lek) remedy, medicine; expedient; way; medium; agent; instrument; pravo (ukrep) measure; (denar) funds pl, means pl, resources pl, the wherewithal

brez sredstev resourceless, lacking means, indigent, poor, destitute
srédstvo proti a remedy for
srédstvo za življenje livelihood, subsistence
denarna srédstva funds pl, means pl
kemično srédstvo chemical agent
osnovna srédstva trgovina assets pl
proizvodna srédstva means of production
prometna srédstva means of communication (of conveyance, ZDA of transportation)
zakonita srédstva legal measures pl
srédstvo za dosego cilja a means to an end
družbena srédstva social resources pl
združevanje sredstev pooling of resources
srédstva združenega dela means of associated labour
vsako srédstvo je dobro za dosego cilja (figurativno) all's fair in love and war
namen posvečuje srédstva the end justifies the means
poskusiti vsa srédstva (figurativno) to leave no stone unturned
ali ni nobenega srédstva? is there no way?
naša srédstva so zelo omejena our means are very limited
on je brez vsakih sredstev he is poverty-stricken, he is destitute, he is resourceless, he is penniless
moja srédstva mi tega ne dopuščajo I cannot afford it
porabiti, izčrpati vsa srédstva to exhaust all resources
poseči po skrajnih srédstvih to take extreme measures
odločil se je, da bo dosegel svoj cilj z vsemi srédstvi he is determined to go to any length
živeti preko svojih sredstev to live beyond one's means
združevati srédstva to pool resources
zagotoviti denarna srédstva to provide funds

srédstvo moyen moški spol , ressource ženski spol , expédient moški spol

brez sredstev dépourvu de (ali sans) moyens (ali ressources, fortune), dans le dénuement
denarna sredstva ressources pécuniaires, moyens, fonds moški spol množine, argent moški spol
menjalno sredstvo moyen d'échange
pralno sredstvo lessive ženski spol, détergent moški spol, détersif moški spol
prevozno sredstvo moyen de transport, véhicule moški spol
proizvajalna sredstva moyens de production
prometna sredstva moyens de communication
reklamno sredstvo moyen de publicité
uspavalno sredstvo soporifique moški spol, somnifére moški spol, dormitif moški spol
zdravilno sredstvo reméde moški spol, médicament moški spol
sredstvo proti zamrznjenju (produit moški spol) antigel moški spol
sredstvo za zatiranje mrčesa insecticide moški spol
sredstva za življenje moyens d'existence (ali de subsistance)
z vsemi mogočimi sredstvi par tous les moyens possibles
izčrpati vsa sredstva épuiser tous les moyens
nikoli se nisem posluževal takšnih sredstev je n'ai jamais recouru (ali eu recours) à de tels expédients
namen upravičuje (posvečuje) sredstva la fin justifie les moyens
kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobra qui veut la fin veut les moyens

srédstvo (-a) n

1. mezzo; sostanza; misura; provvedimento:
čistilno, hladilno sredstvo detersivo, refrigeratore
kozmetična sredstva cosmetici
bencin in druga pogonska sredstva la benzina e gli altri carburanti
kemična sredstva sostanze chimiche
med. anestetična sredstva anestetici
med. kontracepcijska sredstva anticoncezionali
sredstva za zaščito rastlin anticrittogamici
množična komunikacijska sredstva mezzi di comunicazione di massa
prevozna sredstva mezzi di trasporto
administrativna, politična sredstva misure amministrative, politiche
gosp. mehčalno sredstvo ammorbidente
gosp. sredstvo proti moljem tarmicida
sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok i mezzi dell'espressione artistica sono il colore, la parola, il suono
ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di qualsiasi mezzo per il raggiungimento dello scopo
namen posvečuje sredstvo il fine giustifica i mezzi
inform. pomnilniško sredstvo supporto di memorizzazione
trg. reklamno sredstvo veicolo pubblicitario
farm. sredstvo proti glistam antielmintico
farm. sredstvo za odvajanje vetrov carminativo
farm. sredstvo za zapiranje costipativo
sredstvo proti kašlju tossifugo
teh. sredstvo proti rjavenju antiruggine
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
kem. sredstvo za razbarvanje sverniciante
voj. sredstvo za zameglitev nebbiogeno

2. pl. sredstva mezzi, denaro:
v banko vložena sredstva i mezzi depositati in banca
plačilna sredstva mezzi di pagamento
ekon. obratna, osnovna sredstva beni circolanti, beni capitali
proizvajalna (produkcijska)
sredstva mezzi di produzione
jur. pravna sredstva mezzi legali

sršen samostalnik
1. (žuželka) ▸ lódarázsPovezane iztočnice: azijski sršen

2. ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član košarkarskega kluba) ▸ lódarázs [a charlotte-i, korábban New Orleans-i NBA-kosárlabdacsapat tagja]
Za sršene je to deveti zaporedni poraz. ▸ Zsinórban ez volt a lódarazsak kilencedik veresége.
Sršeni so prišli do zmage z 91 : 88, potem ko so zaostajali že za 23 točk. ▸ kontrastivno zanimivo A lódarazsak 23 pontos hátrányból győztek 91:88-ra.

Sršen samostalnik
ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član košarkarskega kluba) ▸ lódarázs [a charlotte-i, korábban New Orleans-i NBA-kosárlabdacsapat tagja]Na peti tekmi so Sršeni na domačem igrišču zmagali s kar 22 točkami razlike. ▸ Az ötödik mérkőzésen hazai pályán 22 pontos különbséggel győztek a lódarazsak.

stabílen stable; firm

cene so stabílne the prices are firm
stabílno ravnotežje steady balance, stable equilibrium
stabílna valuta stable currency
stabílen stol steady chair
stabílna vlada stable government

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

stári vek ancient times, antiquity
stár dovtip, vic old joke
stáro železo scrap iron, scrap
stár grešnik inveterate sinner
stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
stár (odslužen) vojak veteran
stári Rimljani the ancient Romans pl
stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
na stára leta in one's old age
v stárih časih in ancient (ali in former) times
stári oče, stára mati grandfather, grandmother
stáro in mlado young and old
stára šara junk, lumber
stár kot zemlja as old as the hills
srednje stár middle-aged
stár kot Matuzalem as old as Methuselah
po stárem (načinu) in the old way
dobri stári časi the good old times pl
stára devica an old maid
diplomat stáre šole a diplomat of the old school
zgodba stára kot svet a story as old as the hills
stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
stára zgodovina ancient history
stára številka (časopisa) back number
iz stárih časov from days of yore
stára navada železna srajca habit is second nature
koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
stár sem več kot 30 let I am over thirty
on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
stár postajati to grow old
vse gre po stárem everything's going on in the same old way
vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
(zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
kje so dobri stári časi? where are the good old days?

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

stara devica stalna zveza
(starejša neporočena ženska) ▸ vénkisasszony, vénlány, aggszűz
Predsednica je neka stara devica, ki je bila že trikrat slovesno zaročena, a so se ji ženini vedno v zadnjem trenutku izneverili. ▸ Az elnökasszony egy vénlány, akit már háromszor eljegyeztek ünnepélyesen, de a vőlegények az utolsó pillanatban mindig leléptek.