Franja

fastīdiō -īre -īvī -ītum (fastidium) čutiti gnus, gnusiti se, gabiti se, biti zoprno, mrzeti komu kaj, priskuti se, z mržnjo zavreči (zavračati), — zameta(va)ti, zaničevati

1. fizično: Varr., Pl., Sen. ph., num esuriens fastidis omnia praeter pavonem rhombumque? H., f. olus, poculum H.

2. pren.
a) Pl., Luc. Q., Iust., non fastidivit eius amicitiam Ci., in recte factis fastidiunt Ci. so izbirčni, nisi quae defuncta videt, fastidit et odit H., eius preces L., fastidita verba O., non fastiditus si tibi, lector ero O. če ti ne bom nevšečen, f. nos, eorum mores Cu.; z inf.: nec mortis spectator esse fastidis Val. Max., f. legere Ph., discere Cu., admittere Petr. praestare hanc curam Q.; z ACI: est aliquis, qui se inspici, aestimari fastidiat L., plebs primo coeperat fastidire munus vulgatum esse L. ljudstvu ni bilo več všeč, da … ; pt. pf. fastīdītus 3 kot dep. (torej z act. pomenom): ne me putes studia fastiditum Petr.
b) šopiriti se, napihovati se: gloriosus fastidit Pl., vide ut fastidit simia Pl.

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.

fāstus 3 (iz fās kakor iūstus iz iūs) dies fastus koledarsko pravzaprav = dan, v koledarju pontifikov označen s F. (= fās) = sodni dan, dan, ko je smel pretor govoriti običajne tri besede do, dico, addico, to je soditi (lege agere); takih dni je bilo 45: dies fasti, per quos praetoribus omnia verba sine periculo licet fari … , nefasti, per quos dies nefas fari praetorem do, dico, addico Varr., ille (dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agere O., ut omnibus fastis diebus legem ferri licere Ci., (Numa) nefastos dies fastosque fecit L.; tudi samo fāstī -ōrum (sc. dies) sodni (uradni) dnevi: nobis statuendum est non omnibus fastis legem ferri licere Ci. Od tod meton. fāstī -ōrum, m

1. seznam sodnih dni, pomemben za zasebno pravo (ius civile) in vse javno življenje; sestavljali so ga pontifiki in je bil sprva dostopen le patricijem, šele l. 305 je njegov prepis (s tožbenimi obrazci vred) objavil Gnej Flavij, tajnik pontifika Apija Klavdija Slepega: Val. Max., Plin., inventus est scriba quidam, Cn. Flavius, qui … singulis diebus ediscendis fastos populo proposuerit Ci., (Cn. Flavius) fastos circa forum in albo proposuit, ut, quando lege agi posset, sciretur L. Temu seznamu so pozneje dodajali seznam praznikov celega leta, javnih iger in daritev, vzhajanja in zahajanja ozvezdij idr.; tako je nastal

2. koledar, ki ga je popravil Cezar: diem festum de fastis suis sustulerunt Ci. so izbrisali iz svojega koledarja, adscribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci. ep., qui redit in fastos H. kdor seže po koledarju; po popravljenem Cezarjevem koledarju je Ovidij napisal pesnitev Fasti, v njej pa obravnava le prvih 6 mesecev.

3. occ.
a) zgodovinski letopisi: memores fasti H., fastos evolvere mundi H., damnata diu Romanis Allia fastis Lucan., fastos adulatione temporum foedatos exonerare T., nomen Pisonis radendum fastis censuit T.
b) uradni koledar, letni seznam (najvišjih) oblastnikov; najimenitnejši so fasti consulares ali magistratuum, imenovani tudi Capitōlīnī (ker so jih hranili na Kapitolu); obsegali so vsakoletne najvišje rimske oblastnike od l. 508 pr. Kr. do l. 354 po Kr.: consules, quos nemo est, quin non modo ex memoria, sed etiam ex fastis evellendos putet Ci., hos consules fasti ulli farre possunt? Ci., in annalibus magistratuumque fastis … consulum dictatorumque (po drugih: in annalibus magistratuum fastisque … consulum dictatorumque) L. Podobni so: fasti triumphales seznami vojskovodij, ki so obhajali zmagoslavje, fasti praetorii, sacerdotales idr.

Opomba: Poleg acc. pl. fāstōs najdemo tudi obl. fāstūs: Varr. ap. Prisc., H., Col., Sen. ph., Lucan., Sil., Cl.; abl. pl. fāstibus: Lucan.

fatto² m

1. dejanje; dejstvo:
un fatto strano nekaj čudnega
fatto d'arme oborožen spopad
fatto di sangue umor; krvav zločin
mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
passare a vie di fatto stepsti se
i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
in fatto di glede, kar zadeva

2. dogodek, slučaj:
raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
il fatto sta, il fatto è che v resnici

3. stvar, zadeva, slučaj:
badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje

4. (v pleonastični rabi)
il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel

fatuus 3, adv. -ē

1. neumen, bedast, nespameten: Ter., Sen. ph. fatuus et amens es Ci.; kot adv.: Q., Eccl.; kot subst. fatuus -ī, m,
a) tepec, norec (v vedenju): Cat., Iuv.
b) bedak, norec in fatua -ae, f tepka, norica; take ljudi so imeli rimski velikaši za zabavo: Sen. ph., Lamp.

2.
a) pren. (o stvareh) neumen, narobe(n), omleden: Aug., (litteras) sat fatuas dedisti Ci. ep., fatuam sententiam dixit Sen. ph.; pesn.: bipennis insula et fatua Iuv.
b) (po okusu) plehek, pust, omleden: beta, placenta Mart., sal Eccl.

Fātuus -ī, m (fārī) Fátuus = Vedež(evalec), Prerok, drugo ime preroškega gozdnega in poljskega boga Favna (Faunus); njegova hči ali žena Fātua -ae, f Fatua = Vedeževalka, Prerokinja: Varr., Iust., Lact., Arn., Serv. Soobl. Fātuclus (vulg.. Fātuēlus) -ī, m Fatukel (Fatuel): Serv. Od Fatua in Fatue izvirajo Fātuī (Fatui) in Fātuae (Fatue), vedežna poljska božanstva: M. Za Picence so bili Fatui duhovi, ki so ženskam povzročali moro: Plin.

faucher [foše] verbe transitif kosíti, pokositi; figuré zrušiti (na tla); populaire ukrasti

faucher l'herbe, les blés kositi travo, žeti žita
faucher l'herbe sous les pieds de quelqu'un (figuré) spodriniti koga
les tirs en rafales fauchent les assaillants rafali kosijo napadalce
on m'a fauché ma montre ukradli so mi uro

Faunus -ī, m (najbrž sorodno z gr. ϑαῦνον Hes., frig. daoš volk; ker so Favnov praznik Lupercalia, je Favn prvotno „davitelj“, „volk“) Fávn, preroški poljski in gozdni bog, prej baje kralj v Laciju, Saturnov vnuk, Pikov sin, mož vile Marike, Acidov in Latinov oče; njegova žena je Fávna: Ci., H., L., O., Pr., responsa patris Fauni premit ore Latinus V., rex sollicitus monstris oracula Fauni fatidici genitoris adit V. (preročišče je bilo v dolini reke Aniene pod Tiburom in slapom Albuneje v logu). Nastopa tudi v množini (kakor gr. Πάνες) kot Faunī -ōrum Favni (tudi kot sinovi Favna in Favne), grdi, goli, repati škrati v kozlovski podobi, ki so popotnike strašili s pošastnimi prikaznimi in kriki (prim. Πάν: panika!): Ci., Lucr., H., Val. Fl., Q., Stat., Hier., agrestum numina, Fauni V., sunt mihi semidei, sunt … nymphae Faunique satyrique O. — Od tod

1. Faunālia -ium n favnalije, Favnov praznik, ki so ga obhajali ob decembrskih nonah: Acr., Porph.

2. Faunigena -ae, m (Faunus in gignere) Favnov sin = Latinus: O., Sil.; pl. Faunigenae -ārum, m Favnovi potomci = prebivalci Lacija: Sil.

faustus 3, adv. -ē (iz *fauestas: favor) ugoden, ki napoveduje srečo, osrečujoč, srečen, razveseljiv, blažen, koristen: quia id faustum putamus Ci., o nox illa fausta huic urbi! Ci., ut eis … ea res fauste, feliciter prospereque eveniret Ci., f. annus O., faustum carmen O., i pede fausto H., f. omen L., Suet., fausto committitur omine sermo O., f. dies Ter., f. tempus Lucr., f. acclamationes Suet. Pomni zlasti stalno besedilo z aliteracijo: quod bonum, faustum, felix fortunatumque sit! Ci. naj bo to dobro, ugodno, srečno in uspešno = Bog daj srečo in blagoslov! Od tod occ. Faustus -ī, m Fávst, vzdevek L. Kornelija Sule, sina diktatorja Sule. Bojeval se je l. 63 pod Pompejem pred Jeruzalemom, bil l. 54 kvestor, boril se je pri Farzalu proti Cezarju; po bitki pri Tapsu so ga Cezarjevi ujeli in ubili: Ci., C. Njegova sestra Fausta je bila v drugo omožena s T. Anijem Milonom Ci. ep. Od tod adj. Faustīnus 3 Favstov: Varr.

fautor -ōris, m (favere; sprva favitor Luc., Pl., Iul. Val., Serv.)

1. zavetnik, zaščitnik, podpornik, pokrovitelj, dobrotnik, prijatelj: f. competitorum Varr., ille improbissimus Chrysogoni f. Ci., fautores Antonii Ci., nobilitatis f. fuit Ci., fautores laudis tuae Ci., f. nobilitatis N. pristaš plemičev, f. nequitiae H., f. boni exempli, amicitiae Suet.; tudi z dat.: audivi meos inimicos huic accusationi esse fautores Ci. da so tej tožbi naklonjeni = da so za to tožbo, dii exstiterunt huic generi fautores Ci. so se izkazali naklonjene.

2. occ. (abs.) plačan (najet) ploskač: Pl., Suet., fautor utroque tuum laudabit pollice ludum H. prijatelj bo z obema palcema pospeševal.

faveō -ēre, fāvī, fautum

1. komu naklonjen biti, potegniti (vleči) s kom, na roke iti, streči, ugajati komu, podpirati, pospeševati; z dat. personae ali rei: f. virgini Ter., amanti, precantibus O., Bacche, fave vati O. bodi milostljiv, f. canenti Val. Fl., si sibi dei favent Cat., qui diligebant Roscium, Panurgo favebant Ci., Miloni ne favere quidem potui Ci., omnes boni semper nobilitati favemus Ci. smo strankarji (pristaši) aristokratov, f. Sullanis (Sullae Vell.) partibus N., populares Polyperchonti favebant N., favere et cupere Helvetiis C., omnibus favit Suet., isti favere sententiae Ci., f. alicuius gloriae ali dignitatique Ci., Caesaris rebus C., nimis bello S., Catilinae inceptis S., favere enim pietati fideique deos L., precibus meis fave, Ilithyia O. f. huic timori O., v pomoč biti, faveo quoque laudibus istis O. tudi ta hvala mi je prijetna, favet verbis ipsa suis O. ugajajo ji … besede; brezos.: non modo non invidetur illi aetati, verum etiam favetur Ci.; z acc. pron.: quod ego favisse me tibi fateor Ci. v čemer da sem ti pritegnil; s praep.: qui Parthorum quoque contra Romanum nomen gloriae favent L. ki branijo slavo Partov proti rimskemu imenu, hac pro parte (= pro Perseo) … favent O. mu želita zmago, turba favens adversus studium suum Suet. = drugo stranko podpirajoče občinstvo; z inf. ali ACI = zahtevati, želeti: mulieres spectare faventes Enn., quod adscribi factis … se favet O.; s finalnim stavkom: faventibus cunctis, ut essent vera Plin. ko so vsi zahtevali (želeli), da … , di faveant, ut … Plin. iun. dali bogovi, da … !, faveo enim saeculo, ne sit sterile Plin. iun. kajti želim naši dobi, da ne … ; abs.: multitudo audiens favet, odit Ci., iniquus iudex est, qui aut invidet aut favet Ci., dum favet nox et Venus H. je ugodna, adsis, o Tegedae, favens V., Phoebe, fave Tib., faveant modo numina O., dii faveant Cu., faventibus diis Suet., iudices, ut faveant, rogamus Q., invidi et faventes T.; pren.: altera (tellus) frumentis … favet, altera Baccho V. je ugodna (žitni) setvi, … vinogradništvu, je pripravna za … , ventis faventibus aequor navigat O. ob ugodnem vetru.

2. occ.
a) ploskati, odobravati: alicui L. idr., equo O., panno Plin. iun.; abs.: studiis faventum consonat omne nemus V., turba faventium H., clamor, qualis ex insperato faventium (esse) solet L.
b) vdajati se, posvetiti se čemu: galli favent faucibus … cantu (dat.) Enn. ap. Ci., apes operi favent O. pridno delajo.
c) na jezik paziti, ne motiti (s hudimi besedami), tiho biti, molčati; z abl.: rebus divinis, quae publice fierent, praefabantur „ut faverent linguis“ Ci. naj molčijo, favete linguis H. ali ore favete V., O. molčite, tiho bodite, quisquis ades, lingua, vir mulierque, fave Tib., animis linguisque favete O. vzdržite se hudobnih besed in misli, mente favete pari Sil.; abs.: favete, adeste animo Ter. coetum celebrate faventes V. s slovesnim duhom.

favīsae (favissae) -ārum, f (iz *fovi: fovea-is(s)a etr. sufiks kakor v mantis(s)a) jame za shranjevanje vode, vodnjaki, po drugih podzemeljske shrambe pri svetiščih, v katerih so hranili razpadle božanske kipe in druge svetinje, ki se niso več uporabljale: Varr. ap. Gell., Non., P. F.

fax, facis, f (gl. facies)

1. (smolnata) trska, plamenica, bakla: faces undique ex agris collectae L., ut facibus saepes ardent O., multifidae faces O., faces incīdere (rezati) Plin.; kot nočna razsvetljava: Varr. idr.; collucentibus facibus Cu.; ker ceste niso bile razsvetljene, so morali sužnji svojim gospodarjem ponoči svetiti z baklami: ebrius … ambulat ante noctem cum facibus H.; pren.: ei ad libidinem facem praefere Ci. zapeljevati ga v pohotnost, facem bello praeferre T. zanetiti vojni plamen; meton. fax prima (noctis) čas, ko se prižigajo luči, začetek noči: primā face Ap., post primam facem Gell., cum iam prima fax noctis coepisset Gell.
a) kot Kupidov (Amorjev) simbol (znak): Tib., tu face nescio quos esto contentus amores indagare tuā O.
b) kot simbol (znak) Furij: Val. Fl., Sen. tr., Q., Cl., ardentes Furiarum faces Ci., Tisiphone … sumit inportuna facem O.

2. occ.
a) svatbena plamenica (nevesto so s plamenicami spremljali na njen novi dom): Plin., Petr., Sil., Iust., faces nuptiales Ci., Q., maritae O., legitimae Lucan., iugales Val. Fl., Mopse, novas incīde (ureži) faces; tibi ducitur uxor V. conde tuas, Hymenaee, facīs O.; meton. svatba, ženitovanje: una face nuptiali digna H., te face sollemni iunget sibi O.
b) pogrebna plamenica, posebno tista, s katero so zažigali grmade: Sen. ph., Fl., Serv., subiectam more parentum aversi temere facem V., Arcades … funestas rapuere faces V., sepulcralis f. O., faces de funere raptae O. ki so prej služile pri pogrebu, f. funerea Mart., conlucentes per campum Martis faces T.; meton.: inter utramque facem (sc. nuptialem et funestam) Pr. = med svatbo in pogrebom.
c) požigalna plamenica: Sen. tr., Stat., Plin. iun. idr., faces incendere Ci., faces ad inflammandam urbem comparare Ci., faces iam accensas ad huius urbis incendium … exstinxi Ci., armatam facibus matrem … cum fugit V., ardentes faces in tecta iacere L., fert … in pinea Turnus texta faces O., faces subdere urbi Cu., faces volant Lucan., faces cadunt Val. Fl., faces iacere, inferre tectis Val. Fl., faces inicere castris T. ali tectis Fl., ardentium facium iactatio Lact.; meton. α) začetnik, povzročitelj; netilo, podžig, mamilo (k zlu): Antonius omnium Clodii incendiorum fax Ci., hortator studii causaque faxque mei O.; cum omnes a meis inimicis faces invidiae meae (sovraštva do mene) subiciantur Ci., fax iraï Lucr., omnia pro stimulis facibusque … furoris accipit O. za podnet … , non ea fax odiis Val. Fl., fax accusationis, tumultūs Plin. iun.; pri poznejših piscih je fax tudi pobuda k dobremu (= stimulus): fax mentis fonestae gloria Sil. β) šiba, poguba: Caius et Nero faces generis humani Plin., fax et turbo sequentis saeculi Fl. (o Antoniju).

3. pren.
a) luč zvezd, svetloba zvezd: f. Phoebi Ci. poet. ali Phoebea Sen. tr., canentes … crescentem face Noctilucam H., aeterna fax Sen. tr. sonce, nox … luctiferas crinita faces Val. Fl.
b) blisk: facem fulmineam iaculari, facem flammantem dirigere Val. Fl.
c) zvezdni utrinek, (zvezda) repatica: faces caelestes ali caeli Ci., visae nocturno tempore ab occidente faces Ci., nocturnae faces Lucr., faces … plures per caelum lapsae sunt L., faces visae mediis ardere sub astris O., volantes … per inane faces Lucan.
č) pren. faces iskre, lepe oči: Pr., has ego credo faces Val. Fl., tranquillae faces oculis Stat. iskrost.

4. pren. plamen, žar, ogenj: faces doloris Ci. dolorum faces Ci., pekoče bolečine, corporis faces Ci. žgoča mesenost (pohotnost), faces dicendi Ci. plameneča zgovornost, me torret face mutuā … Calais H. z vračano gorečo ljubeznijo, affectibus nostris faces subdere Sen. ph. razvneti naše strasti, faces subdere studiis Sen. rh. ali ad studia dicendi Q. vzbuditi komu goreče prizadevanje za … , fax iuventae Fl. gorečnost, vnema.

febris -is, f (febris je prvotno i-jevsko deblo, od tod acc. febrim, abl. febrī; pozneje po analogiji febrem, febre, a vedno še gen. pl. febrium) mrzlica, vročica: appellamus a fervore febrim Varr., febri iactantur homines aegri Ci. mrzlica jih trese, in febrim (in febres Cels.) incidere Ci., febrim habere Ci., ad urbem cum febri venit Ci., f. fervida Lucr., acuta, lenta, magna Cels., febribus uror anhelis O. ležim težko sopihajoč v hudi vročici, mederi febribus Plin., febrem facere Mart., ebre affici Suet., febri perustus Plin. iun., febre aestuare Hier. vročina ga kuha; pren.: scio hoc, febrim tibi esse, quia … Pl. da te popada mrzlica. Ker je bila mrzlica v Rimu zelo običajna bolezen, so jo častili kot boginjo (Febris Mrzlica), posebno na Palatinu: Ci., Val. Max.

Februārius (februarius, na napisih včasih febrarius) 3 (februus, februo)

1. (sc. mensis) februar = „mesec očiščevanja“; 15. februarja so namreč Rimljani praznovali praznik očiščevanja (februa). V času republike do decemvirov (450 pr. Kr.) je bil zadnji mesec rimskega leta, od tedaj naprej drugi: duodecimus enim mensis fuit Februarius Varr. posterior, ut idem dicunt scriptores, ab diis inferis Februarius appellatus Varr., ego magis arbitror Februarium a die februato, quod tum februatur populus, id est lupercis nudis lustratur antiquum oppidum Palatinum gregibus humanis cinctum Varr., qui tametsi mensem Februarium et consulum designatorum nomen exspectant Ci., sed mensem credo extremum anni, ut veteres Februarium, sic hic Decembrem sequebatur Ci., nisi Februario mense aspirabit in curiam? Ci., Ianuario, Februario provinciam non habebit: … Ci. neque mense Februario toto nisi perfectis aut reiectis legationibus Ci. ep., Quirinalia mense Februario dies, quo Quirini fiunt sacra P. F.

2. februarski, februarjev: Nonae (5. februar), Kalendae, Idus (13. februar) Varr., Plin., Ci.

februus 3

I. očiščujoč, čistilen, le kot subst. februum -ī, n očiščevalo, čistilo, Varr. in po njem: Februa Romani dixere piamina patres O. ki poroča, da so Rimljani konkretno razumevali tudi darovalno moko, drevesne veje idr.: stipulae fabales, februa casta O.; occ. februa -ōrum, n (sc. sacra) očiščevalni praznik, očiščevalno žrtvovanje (ob koncu leta; prim. Februārius 1.) Varr., Aug., P. F., annus erat brevior, nec adhuc pia februa norant O. —

II. Februus -ī, m Februus, etrursko božanstvo duš umrlih ali podzemlja, istoveteno s Plutonom, ki mu je bil najbrž posvečen mesec februar, v katerega drugi polovici so obhajali februa: Macr., Serv.

fédéré, e [federe] adjectif zvezen; masculin zaveznik; uporni vojak v pariški Komuni

le mur des fédérés zid ob pokopališču Père-Lachaise v Parizu, kjer so streljali pristaše Komune leta 1871

feeling² [fí:liŋ] samostalnik
otip; občutek; tipanje; sočutje; vtis; mnenje
množina čustva; občutljivost; slutnja; razpoloženje

good feeling prijaznost
ill feeling sovražnost
to hurt s.o.'s feelings prizadeti koga
feeling(s) ran high ljudje so bili razburjeni

feinter [fɛ̃te] verbe transitif, familier (pre)varati; sport napraviti zvijačno potezo, ki prevara nasprotnika

j'ai été feinté prevarali so me

fenestēlla -ae, f (demin. fenestra) okence: nocte domum (dea) parvā solita est intrare fenestrā, unde Fenestellae nomina porta tenet O. (ta „porta fenestella“ so bila najbrž ob palatinskem griču), fenestellis illuminari Col. Kot nom. propr. C. Fenestella (letopisec v času Avgustove in Tiberijeve vlade, umrl l. 21 po Kr.): Plin., Sen. ph., Gell.