Franja

re-quiēscō -ere -quiēvī -quiētum (re in quiēscere)

1. odpoči(va)ti se (si) poči(va)ti, počíti (se), počiniti, oddahniti se (si): Pr., Tert. idr., legiones requiescere iussit Ci., requiescere paulisper in eius sella Ci., huc ades et requiesce sub umbra V. pridi sem in se odpočij v senci; metaf. (o stvareh): requiescat humus Tib. naj počiva, mutatis fetibus requiescunt arva V., requiescit vitis in ulmo O. se naslanja, se opira, mutata suos requierunt flumina cursus V. spremenivši svoj naravni tok so se zopet ustavile (so zopet prenehale teči), aures requiesse a strepitu et tumultu hostili L., requiescit stilus lectione Q.; zlasti počivati, spati: Mart. idr., lecto Pr., nullam partem noctis Ci., hanc mecum poteras requiescere noctem V., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos Pr. dve noči zaradi Alkmene, in sepulcro requiescere mortuum Ci., ossa, requiescite in urnā O.

2. metaf. odpoči(va)ti se (si), umiriti (umirjati) se, pomiriti (pomirjati) se, upokojiti (upokojevati) se: animus ex multis miseriis atque periculis requievit S., non requievit Ulixes V. ni miroval, (sc. sepulcro) corpus requiescat malis Enn. Od tod adj. pt. pf. requiētus 3

1. spočit: miles L., terra requietior Col. animi Sen. ph.

2. uležan, star: caro apri H., caseus Col., ovum Col.

Opomba: Obl. iz pf. debla so večinoma izpeljane skrč.: requierunt V., requierant Cat., requiesset Cat., T., requiesse Ci., L.

rés true; truly, really, indeed, in fact

je to rés? is that true?
rés? really?, indeed?, ZDA you don't say?, is that so?
rés je, da... the truth is that...
ali ni rés? is it not so?; don't you think so?
Sestra je bolna - Res? My sister is ill - Is she?
obljubil je, da pride, in rés je prišel he promised to come, and he did come
Dobil sem pismo iz ZDA. - Res? I got a letter from the U.S.A. - Did you?
ali rés verjameš to zgodbo? do you really (ali actually) believe that story?
rés mi je žal I am truly sorry

re-servō -āre -āvī -ātum (re in servāre)

1. spraviti (spravljati), (pri)hraniti (prihranjevati), (s)hraniti (shranjevati, shranjati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati), (o)čuvati, rezervírati: legiones ad pericula C., in aliud tempus C., in diem Ci., ad extremum Ci. za skrajni primer, cetera praesenti sermoni Ci. za ustni pogovor, Minucio me reservabam Ci. s svojim pismom sem čakal na Minucija, reservare aliquem exitio V., di capiti ipsius generique reservent (sc. facta tyranni) V. naj prihranijo za maščevanje, naj se maščujejo nad njim samim in …

2.
a) rešiti (reševati): omnes Ci., fetum Cels.
b) = pridržati, obdržati: nihil ad similitudinem hominis Ci. nič človeškega.

resníca truth; arhaično sooth

v resníci in truth, in fact; in (good) sooth
gola resníca naked truth
čista resníca the very truth
neolepšana resníca unvarnished truth
sveta (božja) resníca gospel truth, God's truth
nepotvorjena resníca unadulterated truth
resníci na ljubo out of regard for the truth
vsa, polna resníca the whole (ali full, plain) truth
povedati vso resníco (figurativno) to spill the beans
grenka, neugodna resníca home truth
dokaz resníce proof of truth
brez trohice resníce without a shred of truth
zaradi resníce for the sake of truth
resníca ni prijetna truth is unpalatable
to je sveta resníc! it's God's truth!
v tem ni niti besedice resníce there is not a word of truth about it
dokazati resníco to prove (ali to establish) the truth
imeti, vzeti kaj za sveto resníco to take something for gospel
ne lepšam resníce I call a spade a spade; I don't mince words, I speak frankly
postati resníca to become reality, to be realised; to come true
izkriviti, popačiti resníco to colour (ali to stretch, to heighten) the truth, to distort (ali to mispresent, to garble) the truth
potlačiti resníco to hush something up; to suppress the truth, to keep things (ali something) dark
povedati čisto resníco to tell the plain, unvarnished truth
povedal sem mu nekaj gorkih resníc I told him some home truths
da povem resníco... to tell the truth, truth to tell...
v obraz sem mu povedal resníco I told him bluntly (ali plainly)
v brk sem mu povedal resníco I told him point-blank
prikrojiti resníco po svoje to strain the truth
zabrusiti komu resníco v obraz to fling the truth in someone's teeth
to je pačenje resníce it is a distortion of the truth
resníca je počasi prišla na dan the truth has leaked out

resníčno adv.

1. veramente, veracemente; onestamente; francamente

2. (izraža podkrepitev trditve) davvero, veramente, proprio:
resnično sem ogorčen sono davvero indignato

résolu, e [rezɔlü] adjectif odločen

adversaire masculin résolu odločen nasprotnik
je suis bien résolu à ne pas céder trdno sem odločen, da ne popustim, ne odneham

rest¹ [rest] samostalnik
(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče
tehnično opora, opornik, podpornik
glasba pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena moč

without rest brez miru, brez odloga, nemudoma
at rest miren, nepremičen, mrtev
a good night's rest dobro spanje
rest room soba za počivanje, dnevna soba; ameriško toaleta
rest period šport odmor v igri
day of rest dan počitka, praznik
sailors' rest dom za pomorščake
travellers' rest turistični dom (prenočišče)
vulcano at rest mirujoč vulkan
to be at rest mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjen
to allow an hour for rest privoščiti si uro počitka
to come to rest priti do miru, pomiriti se
to go (to retire) to rest iti k počitku, iti spat
to lay to rest položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopati
to set s.o.'s mind at rest pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti koga
to set a question at rest odločiti, rešiti vprašanje
to take a rest odpočiti se
to take one's rest počivati, iti k počitku
I want rest potreben sem počitka

reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

au reste razen tega, vrhu tega
du reste v ostalem, sicer
de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
ainsi du reste, et le reste in tako naprej
le reste des hommes, du monde ostali, drugi
les restes (mortels) smrtni ostanki
le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
paix à ses restes! naj v miru počiva!
avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
jouir de son reste zadnje dni uživati

rester [rɛste] verbe intransitif ostati, preostati; obtičati; familier bivati, stanovati

il reste que ... res pa je, drži pa, da ...
reste qu'il faudra bien lui en parler vsekakor pa bo treba o tem govoriti z njim
reste à savoir ... vprašanje je samó ...
il me reste à (parler) moram še (govoriti)
il ne me reste plus qu'à vousremercier ostane mi (še) samo, da se vam zahvalim
cela me reste sur le cœur, sur l'estomac to mi leži na srcu, v želodcu
rester assis obsedeti, sedeti dalje, še naprej
rester sur le carreau (figuré) omedleti, umreti
rester sur un travail (familier) dolgo se muditi z nekim delom
(familier) y rester umreti, militaire pasti
en rester là obstati, ne iti naprej, ne priti naprej
il n'en restera pas là ne bo o(b)stal pri tem, ne bo se ustavil
rester en chemin, en plan (familier), en route ostati, obtičati na poti, ne priti do konca
rester court obtičati (v govoru)
ne pas rester en place neprestano hoditi sem in tja
elle est restée (pour) garder la maison ostala je, da bi čuvala hišo, dom
tu restes diner avec nous (familier) ostaneš pri nas na večerji
cela doit rester entre nous to mora ostati med nama (v tajnosti)
il reste en banlieue on stanuje v mestni okolici
rester en contact avec quelqu'un ostati v stiku s kom
la voiture est restée en panne avto je obstal zaradi okvare, je imel okvaro
rester sourd aux prières de quelqu'un ostati gluh za prošnje kake osebe
où en sommes nous restés (de notre lecture)? kje smo ostali, nehali (zadnjič) (z našim branjem)?
rester sur sa faim, sur sa bouche ne se najesti do sitega, figuré nehati, ko je najlepše
rester sur une impression ohraniti v spominu vtis
les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) govorjene besede izginejo, napisane ostanejo

re-supīnus 3 (re in supīnus) nazaj naslonjen, nazaj nagnjen, nazaj (navzad) zakrivljen (ukrivljen): a resupino collo tollens ad sidera vultus O., resupinus haeret curru V., vomer Plin., resupina labra lilii Plin.; occ. na hrbtu (vznak) ležeč, vznak zleknjen: corpora phocarum resupina natant O., humi iacentes resupini Plin., (sc. Cyclops) in antro V., iacuit resupinus O.; prolept.: resupinum fudi O. vrgel sem ga vznak na tla, resupino pectore vertit O. vrgel ga je vznak na tla; pesn. (o krajih) nagnjen, brežen, strm, prepaden: Elis Stat.; metaf.: iam cantici quiddam habent sensimque resupina sunt Q. mirno prehajajo.

2. meton. od oholosti glavo visoko noseč, nos visoko vihajoč, bahav, postavljajoč se, ponašajoč se, prevzeten, ohol, ošaben, ponosen: Sen. ph. idr., tulerat gressus resupina per orbem O., cervix resupina Cod. Th., resupina arrogantia Ambr.
b) mehkužen, len: voluptas Q.
c) brezskrben, nemaren, malomaren, zanikrn: homo Paul., existimatio Dig.

rešíti to save, to rescue; (osvoboditi) to deliver; to redeem; (na morju) to salvage; (nalogo itd.) to solve

rešíti svojo čast to save (oziroma to vindicate) one's honour
rešíti si kožo (figurativno) to save one's skin
rešíti se (znebiti se) koga to get rid of someone
rešíti skrivnost, problem to solve a mystery, a problem
rešíti situacijo to retrieve the situation
rešíti uganko to solve (ali to work out, to puzzle out) a riddle
rešíti komu življenje to save someone's life
rešíti svoj ugled to save one's reputation
rešil sem ga bede I saved him from utter poverty
zdravnik upa, da ga bo rešil the doctor hopes to pull him through
rešili so ga, da ni utonil he was saved from drowning
rešíti si glavo (figurativno) to save one's bacon
rešíti se to save someone, to be saved (ali rescued, delivered), to come off unscathed, to get away with a whole skin
komaj, za las se rešíti to have a narrow escape, to escape by the skin of one's teeth
reši se, kdor se more! every man for himself!, run for your lives!

retain [ritéin] prehodni glagol
obdržati, čvrsto držati, zadržati; ohraniti; ne vrniti; rezervirati (sedež), zaarati si, dati aro; zagotoviti si usluge, zlasti odvetnika, s predhodnim dogovorom ali plačanjem; zapomniti si, ne pozabiti, obdržati v spominu

to retain one's composure ohraniti mirno kri
to retain in one's mind (memory) obdržati v spominu
to retain a tune zapomniti si melodijo
I retained a lawyer najel sem stalnega odvetnika
the bottle still retains the smell of... steklenica ima še vedno duh po...
this cloth retains its colour to blago obdrži svojo barvo

retard [rətar] masculin zakasnitev, zamuda; zaostalost; commerce zamuda, zaostanek (de paiement plačila)

en retard (commerce) zaostal, zapadel
sans retard nemudoma, neutegoma
retard de livraison zamuda v dostavi, dobavi
un retard de deux heures, deux heures de retard dveurna zamuda
retard d'un train zamuda vlaka
intérêts masculin pluriel de retard zamudne obresti
tu as du retard! (familier) ti ne veš najnovejših novic!
avoir du retard imeti zamudo
combler, rattraper un retard dohiteti, popopraviti zamudo
être en retard priti prepozno, zakasniti se; figuré zaostati; commerce biti v zaostanku (pour z); (ura) zaostajati (de 5 minutes pet minut)
je suis en retard sur mon ami sem v zamudi nasproti prijatelju (dans un travail z delom)
j'ai été mis en retard par un importun neki nadležnež me je zamudil, zakasnil

retortero moški spol obrat, obračanje

al retortero (de) krog in krog
andar (ali ir) al retortero nemirno tekati sem in tja
traer al retortero (a) z napačnimi obljubami za nos voditi

retour [rətur] masculin vrnitev, povratek; povračilo; commerce vrnitev (pošiljke); nenadna in popolna sprememba (mnenja, položaja)

à mon retour ob moji vrnitvi
en retour de (kot povračilo, v zameno)za
par retour du courrier z obratno pošto
sans retour védno, nepovračljivo
sur le retour na povratnem potovanju, letu, vožnji; figuré na pragu starosti
avec prière de, retour s prošnjo za vrnitev
retour à l'envoyeur! nazaj pošiljatelju!
retour de jeunesse druga mladost
retour d'une lettre vrnitev pisma
retour offensif (militaire) protiofenziva
retour de l'opinion obrat v javnem mnenju
retour de flamme (figuré) odboj dejanja, usmerjenega proti komu, a se le-to obrne proti povzročitelju
retour sur soi-même premišljevanje o svojem preteklem življenju, o svojem vedenju
retour de conscience očitki vesti
retour de bâton spretno dobljen, a nedovoljen dobiček
retours pluriel de la fortune spremembe v življenju, udarci usode
âge masculin de retour kritična doba pri ženski (ko preneha menstruacija)
billet masculin d'aller et retour, un aller et retour povratna vozovnica
frais masculin pluriel de retour stroški za vrnitev
un vieux cheval de retour (figuré) že večkrat za isti prestopek kaznovani obtoženec
match masculin retour dans un championnat povratna prvenstvena tekma
avoir de, fâcheux retours biti muhast, čudaški, čuden
il n'y a point de retour avec lui on je nespravljiv, ne pozna pobotanja, pomirjenja
donner de retour nazaj dati (denar)
être de retour vrniti se, vračati se, biti na povratku
de retour chez moi, j'ai trouvé votre lettre ko sem se vrnil domov, sem našel vaše pismo
être sur le retour, sur son retour pripravljati se na vrnitev domov, figuré biti na pragu starosti
étre sur le retour de l'âge začeti se starati
l'amitié demande du retour prijateljstvo je treba vračati s prijateljstvom
payer de retour vračati (čustvo)
payer de retour quelqu'un napraviti komu (proti)uslugo
prendre un aller et retour (familier) kupiti povratno vozovnico
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
à beau jeu, beau retour (proverbe) kakor ti meni, tako jaz tebi

retourner [rəturne] verbe transitif obrniti, obračati; okreniti; (pre)mešati (la salade solato); nazaj poslati, vrniti; prekopati; postaviti na glavo (smisel, pomen); (notranje) pretresti, vzburiti, globoko ganiti; verbe intransitif vrniti se, vračati se

se retourner obrniti se, okreniti se nazaj; preobrniti se (javno mnenje)
s'en retourner obrniti se, iti proč, iti stran
retourner un appartement na glavo postaviti stanovanje, spravitî ga v nered
retourner du foin pour le faire sécher obračati seno, da bi ga osušili
retourner la terre prekopati zemljo
retourner un vêtement obrniti obleko
retourner sa veste (familier, figuré) spremeniti svoje mrienje
retourner quelqu'un comme une crêpe z lahkoto koga k drugemu mnenju pregovoriti
de quoi retourne-t-il? kaj je adut (igra) ? za kaj (pa) gre? kaj pa je? kaj se dogaja?
il retourne cœur (v igri) srcé je adut
retourner en arrière, sur ses pas obrniti se (nazaj), vrniti se
laisser à quelqu'un le temps de se retourner (familier) pustiti, dati komu čas za premislek, kaj naj naredi
tourner et retourner obračati sem in tja, figuré motriti z vseh strani
savoir de quoi il returne (familier) vedeti, kaj se dogaja
savoir se retourner biti okreten, znati si pomagati, znati se obrniti
se retourner sur soimême (figuré) iti vase
s'en retourner comme on est (était) venu vrniti se, iti nazaj, ne da bi bili kaj opravili, praznih rok
si inconnu à l'adresse prière de retourner à l'expéditeur če nedostavljivo, prosimo vrniti pošiljatelju

re-tundō -ere, retudī in rettudī (= *retutudī), retūnsum, mlajše retūsum „nazaj klepati“

1. nazaj pahniti (pehati), nazaj poriniti (porivati), nazaj odriniti (odrivati), nazaj (od)gnati: Boreas retundit pelagus Lucan.; pt. pf. retūsus 3 odbit, odsevajoč: fratre (sc. lunae, tj. sole) retuso Cl.

2. (o)topiti, narediti (delati) kaj topo: tela retusa cadunt O., gladios incuriā hebetari retundique Plin. iun.; od tod adj. pt. pf. retū(n)sus 3 otopljen = top: ferrum V., securis Plin.; pren.: cuius nuper ferrum rettuderim Ci. = čigar morilsko nakano sem spodnesel (onemogočil), retundere tela coniurationis Ci., censorium mucronem Ci., gladios in rem publicam destrictos Ci. = ubraniti, preprečiti državi namenjeno (zoper državo naperjeno) nasilje, mucronem stili Ci. ali ingenii Q. ublažiti ostrost pisave, ostrost duha.

3. metaf. zadržati (zadrževati), (u)dušiti, (za)dušiti, (u)krotiti, (o)brzdati, (po)miriti, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati), (o)slabiti, (u)blažiti (ublaževati): improbitatem alicuius Lentulus ap. Ci. ep., animum, qui luxuriā diffluit Ter., satis rettudi superbiam Ph., retundere impetum L. ali hostem L. manjšati sovražnikovo silovitost, zadušiti (obrzdati) njegovo ognjevitost, aciem oculorum Sen. rh., linguas Aetolorum L. utišati, zavezati, mihi cor retunsum est Pl. srce mi je otopelo, moje srce je postalo brezčutno (neobčutljivo); od tod adj. pt. pf. retū(n)sus 3 otopljen = top, oslabel, slab(oten): retusa ingenia Ci. (naspr. acuta ingenia), cor retusum Cl. otopelo, brezčutno, fervor belli Sil. zadušen, stella crine retuso Cl. s temnim repom.

revanche [rəvɑ̃š] féminin maščevanje, povračilo, revanša; oddolžitev, vrnjena usluga; ponovna igra po izgubijeni igri

en revanche v zameno, v nadomestilo, nasprotno, za to
à charge de revanche s pogojem recipročnosti, da se isto vrne
j'ai mal déjeuné, mais, en revanche, j'ai bien dîné slabo sem kósil, zato sem pa dobro večerjal
la moisson a été médiocre, en revanche, la récolte des fruits a été excellente žetev je bila slaba, zato pa pridelek sadja odličen
prendre sa revanche sur quelqu'un maščevati se nad kom, revanširati se komu
refuser de donner sa revanche à l'adversaire odbiti igranje revanšne partije, revanšo z nasprotnikom

re-vellō -ere -vellī -volsum, mlajše -vulsum (re in vellere)

1. odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), iztrgati (iztrgavati, iztrgovati), utrgati (utrgavati, utrgovati), (iz)ru(va)ti, (iz)puliti: Plin., Sil. idr., crucem Ci., Gorgonis os pulcherrimum, revolsa tabula, revolsi gradus templi Ci., revellere pellem (sc. bovis) Col., puerum O., solio regem Sil. pahniti s prestola, milites scuta manibus revellunt C., signa militaria (prapore iz zemlje) revellere Lucan., Sil. = z vojsko se dvigniti, odriniti; izhodišče v abl.: Tyrios Sidoniā urbe revelli V. sem odpeljal, herbas radice revellere O.; s praep.: telum ab radice V., morte ab aliquo revelli O. biti komu ugrabljen, biti ločen od koga, navem e scopulo, amorem (mesni izrastek) de fronte V.; pesn.: Cyclades revolsae V. izkoreninjene, revellis agri terminos H. prestavljaš mejnike = širiš svoja posestva; pren.: tuarum scelerum tela de corpore rei publicae revelli Ci.

2. metaf. pregnati (preganjati), izbrisati (izbrisavati, izbrisovati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): consulatum ex omni memoria Ci., honorificis verbis omnes iniurias Ci., oscula Sil., de stirpe imperium Cl., alicui avias veteres Pers. predsodke.

3. (s)treti, (z)lomiti (zlamljati), (raz)lomiti (razlamljati), razbi(ja)ti, (s silo) odpreti (odpirati): revellere claustra Ci., L., ianuam Ci., vincula Ci., fores templi Suet., templa Lucan., saeptis revolsis in forum introiri Ci., venis revolsis Sen. tr.; pesn.: humum dente curvo O. orati, sepulcra Corn., cineres manesve (= sepulcrum) V. izkopavši (izrivši) (o)skruniti (oskrunjati); metaf. pren.: quā (sc. ianuā) effractā et revolsā pateret provincia Ci.

revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti