Franja

comerciable ki je na prodaj; priljuden, družaben

come up neprehodni glagol
priti gor, narasti; priti na univerzo, v London; pojaviti se, nastati (vprašanje)
botanika vzkliti

come up against trčiti ob kaj, nastopiti proti
come up smiling pogumno prenašati
come up to segati do
come up to (the) scratch biti v formi, dobro se počutiti; ne se izmuzniti, izkazati se
come up with dohiteti

come upon neprehodni glagol
naleteti na koga ali kaj, srečati; presenetiti

cómicamente komično, na komičen način

cōmicus 3, adv. -ē (gr. κωμικός)

1. na komedijo (veseloigro, šaloigro) nanašajoč se, komičen, komiški: Vitr., Plin., Q. idr., aurum Pl. (o volčjem bobu, ki so ga v komedijah uporabljali nam. denarja), poëta (= subst. cōmicus -ī, m; gl. v nadaljevanju) Ci., artificium Ci., virtus C. ap. Suet., res H. komiška snov, tragica comicaque ingenia Sen. ph.

2. v komediji (veseloigri, šaloigri) prikaz(ov)an (nastopajoč), kakor v komediji (veseloigri, šaloigri), komedijski: servi Pl., senes Pl., Varr. ap. Don., c. stulti senes Caecil. ap. Ci., utrum comicum adulescentem an aliquem ex agro Veiente nominem Ci., Davus sis comicus H., Thais … comica moecha Pr.; kot adv.: Sen. ph., quis unquam res … tragicas paene comice … tractavit … ? Ci. — Od tod subst. cōmicus -ī, m
a) igralec v komediji (veseloigri, šaloigri), komik, glumač: tragici et comici numquam aeque sunt meditati Pl.
b) pesnik (pisatelj) komedij (veseloiger, šaloiger), komediograf: Amm., comicorum senarii … saepe sunt abiecti Ci., veterum comicorum libri Q. pesnikov stare (atiške) komedije, maior in personis observatio est apud tragicos comicosque Q.

comitātēnsis -e (comitātus -ūs) na službo dvornikov (comitēs) nanašajoč se, dvoren, dvorski: Aug., Cod. Th., fabrica Amm. dvorne spletke.

comitātus -ūs, m (comitārī)

1. spremlj(ev)anje, spremljava, spremstvo: Q., T., ingressus est urbem quo comitatu vel potius agmine Ci., ex tanto comitatu virorum amplissimorum Ci., comitatu equitum XXX ad mare pervenire C.; pren. ujemanje, sočasnost: tanto virtutum comitatu (opus est) Ci., pruna hordearia appellata a comitatu frugis eius Plin. ker zori obenem s tem sadežem, utriusque causae c. Plin.; occ. pravica do spremlj(ev)anja, pravica spremljati kakega vladarja: Orthanes exornatus comitatu Alexandri Plin., deici congressu et comitatu T.

2. met.
a) spremstvo = spremništvo, spremljevalci: cum ducibus, non cum comitatu confligant Ci., gladiatores ex praetoris comitatu Ci., delicatus ancillarum puerorumque comitatus Ci., magno comitatu venire V.; pren. (o pticah) spremstvo, prevoj: (Phoenix advolat) multo volucrum comitatu T.
b) družba na potovanju, popotna družba, sopotniki: Allobrogum comitatus S. Alobrogi in vsa njihova popotna družba, magni comitatus, qui iter habent ad Caesarem, ad flumen constiterunt C., magnum comitatum circumvenire L. veliko karavano.
c) (kraljevsko, cesarsko) spremstvo, dvorjanstvo, dvor: comitatu fere regio Ci., c. imperatoris, principis T.

comitiālis -e (comitia) na komicije nanašajoč se, volitven, volilen: homines Pl. ljudje, ki so vedno na volišču, kjer prodajajo svoje glasove, dies c. Varr., Ci. ep., L., Macr. volilni dan (na volilne dneve senat navadno ni zasedal), mensis c. Ci. volilni mesec = januar, biduo excepto comitiali C. 3. in 4. januar, morbus c. Cels., Plin., Dig. ali vitium c. Sen. ph. = božjast (ki je kot zlo znamenje prekinila komicije, če se je pojavila tega dne). Od tod comitiālis, m = božjasten: ab eo cibo comitiales fieri Plin.; subst. comitiālēs -ium, m
a) božjastniki: Philistio … dat radicis uncias quattuor … pleuricitis et comitialibus Plin.
b) (sc. morbi) božjastne bolezni: (fibri testes) contra comitiales sumpti Plin. — Adv. comitiāliter božjastno, pri (ob) božjasti: Plin.

comitiānus 3 (comes) na dvornega uradnika za vzhod (Comes Orientis) nanašajoč se: Cod. Th.

comitiō -āre -āvī -ātum (comitium)

1. narod sklicati na volišče (comitium), komicije imeti (držati): quando rex (sc. sacrificulus) comitavit fas Varr. ali quando rex comitiassit (= comitiaverit) fas Fest.

2. v komicijah (iz)voliti: comitiati tribuni militares Pseudo-Asc.

comitīvus 3 (comes) na višjega uradnika nanašajoč se, višjega uradnika (gen.): sedes Cod. Th., dignitas Veg. dostojanstvo načelnika; subst. comitīva -ae, f dvorsko ali vojaško dostojanstvo: Veg., Cass.

command¹ [kəmá:nd]

1. prehodni glagol
ukazovati, zapovedovati; poveljevati, odrediti, odrejati; zahtevati, naročiti; izsiljevati; obvladati, znati (of)
razpolagati, na voljo imeti; donašati, nuditi, dajati

2. neprehodni glagol
biti poveljnik, ukazovati, vladati

to command o.s. obvladati se
to command in chief biti glavni poveljnik
to command love zbujati ljubezen
to command a ready sale dobro se prodajati
to command one's passions obvladati svoje strasti
to command a fine view nuditi lep razgled

commeātālis -e (commeātus) na dopust nanašajoč se, dopusten: formula Cass., commeatales viri Cod. I. dopustniki; kot subst. commeātālis -is, m dopustnik: Cod. I.

commencement [kəménsmənt] samostalnik
začetek, pričetek; slavje na šoli z delitvijo diplom in odlikovanj; promocija

commencer [kɔmɑ̃se] verbe transitif začeti, začenjati; stati na začetku; načeti (kruh); nastopiti (potovanje); verbe intransitif začeti se

commencer un débat začeti debato
j'ai dit en commençant v začetku sem rekel
commencer à (de) parler začeti govoriti
je commence à en avoir assez počasi mi je tega dovolj
cela commence mal to se slabo začenja
commencer par écrire začeti s pisanjem, najprej pisati
commence par apprendre ta leçon, tu feras ton devoir après najprej se nauči lekcijo, nato boš naredil nalogo

commettre* [kɔmɛtr] verbe transitif napraviti, narediti, storiti; zagrešiti, zakriviti; (s)plesti (vrv); vieilli na kocko postaviti, kompromitirati, izpostaviti (sumničenju), osramotiti, spraviti v zadrego; vieilli poveriti, zaupati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); juridique imenovati, postaviti (quelqu'un à quelque chose koga za kaj)

se commettre (vieilli) kompromitirati se, osramotiti se, spečati se (avec quelqu'un s kom); zaupati se (à quelqu'un komu); izpostaviti se (à quelque chose čemu)
commettre une erreur de calcul uračunati se, ušteti se
commettre un délit, un péché, une erreur napraviti prestopek, greh, napako
commettre une trahison zakriviti izdajo
commettre un attentat, un crime, un meurtre izvesti atentat, zakriviti zločin, umor
commettre sa réputation kompromitirati svoj ugled
se commettre avec des gens méprisables kompromitirati se, osramotiti se s preziranja vrednimi ljudmi
il se commet bien des atrocités pendant les guerres v vojnah se zagreši, izvrši mnogo grczot

comminus (cōminus), adv. (cum in manus)

1.
a) voj. z mečem v roki, s pestmi, mož na moža (mož z možem), iz bližine, od blizu: Lucr., Val. Fl., Stat., Ap. idr., nec eminus hastis aut comminus gladiis uteretur Ci., si ferro inter se comminus decertarint Ci., c. pugnare Ci., C., N., c. acriter instant S., gladio c. rem gerere L. spopasti se, ad c. conserendas manus L., c. pugnam conserere Cu., unum c. ense ferit, iaculo cadit eminus ipse O.; pesn.: falcati c. enses V. zakrivljeni za boj iz bližine, flumina Aemonio c. isse viro Pr., arma c. habere Val. Fl. na boj pripravljeno.
b) (na lovu) iz bližine: c. cervos obtruncare ferro V., in apros audet et hirsutas c. ire feras O. ali c. ire (in) sues Pr.
c) sploh iz bližine, blizu: c. ad aliquem accedere Ci. za hrbet približati se komu, iacto qui semine c. arva insequitur V. s svojo roko, t.j. z motiko v roki, c. instare (pritiskati, pestiti) Lucan. (o nesreči).

2. pren. (v nesovražnem pomenu)
a) od blizu, v bližini, v bližino, blizu, iz oči v oči, osebno, sam, neposredno, naravnost: Val. Fl., Ap., c. faciem suam ostentare S., aspicit hirsutos c. Ursa Getas O., bona c. iudicare Plin. od blizu, c. tendens Suet. prav blizu (k njemu veslaje), viso c. armatorum agmine T., non comminus (naravnost) Mesopotamiam, sed flexu Armeniam petivit T., recipere a debitore suo c. pecuniam Dig. osebno.
b) (o času) takoj, nemudoma, hipoma: cuncta haec mihi c. dicito Iul. Val., vade ad eum, sed c. Serv.

commīsceō -ēre -mīscuī -mīxtum (-mīstum)

1. zmešati, pomešati, mešati: mulsum Pl., commixtus fumus in auras V. izginjajoč v zraku, clamor commixtus V. nejasen, zmeden, scarorum iocinora, phasianorum et pavonum cerebella Suet.; s cum: ignem Vestae cum communi urbis incendio Ci., ventus commiscet se cum igne Lucr., c. servos cum ingenuis Suet.; z inter: inter se omnia pariter Ca., plura inter se Lucr.; s samim abl.: frusta cruento commixta mero V., commixtae salivae melle Suet.; pren. (z)mešati = (z)družiti, pustiti (puščati), da kaj preide na (v) kaj: Pl., numquam … temeritas cum sapientia commiscetur Ci., gemitu commixta querella Lucr., ius accusatoris cum iure testimonii c. Corn.

2. occ.
a) v pass. spolno občevati, telesno spojiti se: commiscendorum corporum libidines Ci. (prim. gr. [ἐν] φιλότητι μιγῆναι), commixti corpore V., Silvius Italo commixtus sanguine V. rojen iz mešanja z italsko krvjo (ker je bila Silvijeva mati iz Italije).
b) primeša(va)ti, vmeša(va)ti kaj čemu: reliquias (Phyllidis) cineribus Iuliae Suet., libellum libellis ceteris Suet. podtakniti.

commissōrius 3 (committere) na izgubo (zapadlost, dogovorjeno kazen) nanašajoč se: c. lex ali subst. commissōria -ae, f postranska pogodba (klavzula) o zapadlosti: Icti.

commit [kəmít] prehodni glagol (to)
zaupati; poveriti, izročiti; zapreti v preiskovalni zapor; učiti se na pamet; naložiti dolžnost; zagrešiti, zakriviti; storiti; kompromitirati

to commit to grave pokopati
to commit to flames v ogenj vreči
to commit to memory vtisniti si v spomin, zapomniti si
to commit to o.s. obvezati se; kompromitirati se
to commit to paper zapisati
to commit suicide narediti samomor
to commit a crime zagrešiti zločin
to stand committed biti zadolžen
commit no nuisance! onesnaženje (tega prostora) je strogo prepovedano!