Franja

cēnsiō -ōnis, f (cēnsēre)

1. cenzorska cenitev, popisovanje državljanov, cenzura: Varr., c. capitis Gell. popisovanje najnižjega državljanjskega razreda, ki so ga šteli le po glavah, ne pa cenili po imetju (gl. cēnseō I. 1.).

2. kaznovanje po cenzorju (prim. cēnsor 1. b): censionem facere P. F. cenzorsko kazen prisoditi, kot cenzor kaznovati; od tod šalj. pren.: c. bubula Pl. kazen z bikovko.

3. pren.
a) stroga sodba: Ambr.
b) mnenje, izjava: ne censionem semper facias Pl. da ne boš venomer gonil svojega „censeo“ („menil bi“).

cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.

censure [sɑ̃sür] féminin graja; cenzura; ostra kritika

censure militaire vojaška cenzura
censures cinématographiques filmska cenzura
censure préventive predcenzura
le film est à la censure film je v cenzuri

cent¹ [sɑ̃] adjectif; masculin sto (izraža tudi veliko, nedoločeno število)

il a cent fois raison stokrat ima prav
les Cents jours sto dni Napoleonove vlade po vrnitvi z Elbe
le cent (familier) stranišče na deželi, v gostilni
pour cent za vsoto sto frankov
(prêter) à cinq pour cent (posoditi) po 5% obrestih
cent pour cent (figuré) popolnoma, čisto, stoodstotno
les trois pour cent renta, ki donaša 3 franke na 100 frankov
en un mot comme en cent z eno besedo, skratka
je suis aux cent coups ne vem, kje se me glava drži; besen, ogorčen, nor sem
gagner des mille et des cents (familier) zaslužiti denarja ko smeti
je vous le donne en cent tega ne uganete; uganite!
il y a cent à parier contre un stavim 100 : 1
faire les cent pas hoditi sem in tja
il y a cent sept ans tega je že zelo dolgo
faire les cent, les quatre cents coups živeti neredno, nemirno, avanturistično, (otrok) biti nediscipliniran

cènt¹ (-a) m quintale:
pren. imeti denarja na cente avere quattrini a palate
pren. noge so mi kot cent ho le gambe pesanti come il piombo

centaurēum -ī, n (gr. κενταύρειον), pravzaprav „kentavrska zel“, po ljudski etim. pozneje na „centum aurei“ naslonjena beseda, od tod sl. stozlat(nik), zlati grmiček, tavžentroža; le v pl.: Lucr., Lucan., grave olentia centaurea V. — Soobl.

1. centaurium -iī, n (κενταύριον): Lucr., Plin., c. maius Plin. svedrc, veliki stozlat, c. minus Plin. zlati grmiček stozlatnik.

2. centauria -ae, f (κενταυρία): Ap. H.

centrale

A) agg. srednji, središčni; osrednji, glaven, centralen (tudi pren.):
problema centrale glavni problem
riscaldamento centrale centralno gretje
edificio centrale glavna, osrednja stavba
Europa Centrale Srednja Evropa

B) f centrala:
la centrale e le filiali centrala in podružnice
centrale del latte mlekarna
centrale telefonica telefonska centrala
centrale elettrica električna centrala
centrale idroelettrica hidroelektrarna
centrale termoelettrica termoelektrarna
centrale nucleare jedrska elektrarna, nuklearka

cēntro m

1. središče, središčna točka, center:
il centro della terra zemeljsko središče
fare centro pren. zadeti v polno
essere al centro di biti v središču česa
le vie del centro ulice mestnega središča
centro storico center, mestno jedro

2. polit.
partiti di centro sredinske stranke

3. šport center (igrišča):
mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

4. fiz.
centro di gravità težišče

5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
centro d'influenza vplivni center
centri di potere centri oblasti

6.
centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
centro fieristico sejem, sejemski kompleks

7.
centro didattico šolski center
centro raccolta profughi zbirni begunski center

cēpa (caepa) -ae, f (prim. gr. καπύω dišim) čebula: Varr. ap. Non., O., Col., Plin. idr. — Soobl. cēpe (caepe) le v nom. in acc. sg. neutr.: H., Pers., Gell. idr.

cépati (-am) imperf. ➞ pocepati

1. cadere; crollare:
žarg. cepati na izpitu essere bocciato all'esame

2. (poginjati) morire (in massa):
cepati kot muhe morire (in massa) come le mosche

3. pog. (prihajati v presledkih) arrivare (pian piano)

cepíti (-im) imperf.

1. spaccare

2. scindere

3. agr. innestare

4. med. vaccinare:
pren. cepiti dlako spaccare il pelo in quattro, rivedere le bucce

ceramica f

1. keramika; lončarstvo

2. keramika (izdelek):
le ceramiche di Faenza keramike iz Faenze

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.

ceraunus -ī, m (gr. κεραυνός) blisk, toda le kot ime dragulja, menda mačje oko (gl. ceraunius): Prud., M. — Kot nom. propr. Ceraunus -ī, m Keraven,

1. priimek sirskega kralja, brata Ptolemaja Filadelfa, najstar. sina Ptolemaja I.: N., Iust.

2. kapadokijska reka: Plin.

cercueil [sɛrkœj] masculin krsta; figuré grob; konec

du berceau au cercueil od zibelke do groba
descendre au cercueil umreti
être dans le cercueil biti mrtev

cercūrus (cercȳrus) -ī, m (gr. κέρκουρος)

1. lahka, dolga ladja brzoplovka, jadrnica: Pl., Luc. ap. Non. (z obl. cercȳrus), Plin., Gell., leviora navigia cercuri ac lembi L.

2. (le obl. cercȳrus) kerkir, neka morska riba: O., Plin.

ceremonia ženski spol ceremonija, slovesen obred; formalnost; pretirana vljudnost

de ceremonia slovesen
traje de ceremonia slovesna (gala) obleka
por ceremonia le zaradi forme, le za videz
sin ceremonia preprosto, po domače, neženirano

cérémoniel, le [seremɔnjɛl] adjectif ki se tiče cerimonij, praznikov

cerf [sɛr(f)] masculin jelen

les bois du cerf jelenovo rogovje
chasse féminin au cerf lov na jelena
le cerf brame, fraye, paît jelen ruka, se goni, se pase
cerf dix-cors jelen deseterak (6, 7 let)

certificat [sɛrtifika] masculin spričevalo, izkaz; potrdilo; spričevalo o izpitu, ta izpit

certificat d'aptitude, d'assiduité spričevalo o usposobljenosti, o marljivosti
certificat de baptême rojstni list
certificat de complaisance iz uslužnosti narejeno potrdilo, ki le malo ustreza resnici
certificat de bonne conduite, de bonne vie et mœurs nravstveno spričevalo
certificat de décès mrliški list
certificat de démobilisation (militaire) odpustnica
certificat d'emploi izkaz o zaposlitvi
certificat d'études zaključno spričevalo osnovne šole
certificat de fin d'études (šola) odhodno spričevalo
certificat d'indigence ubožno spričevalo
certificat de livraison dobavnica
certificat de maladie bolniški izkaz
certificat de mariage poročni list
certificat de maturité zrelostno spričevalo
certificat médical zdravniško spričevalo ali potrdilo
certificat d'origine potrdilo o izvoru blaga
certificat de résidence potrdilo o bivališču
certificat de scolarité potrdilo o šolanju
certificat de vaccination potrdilo o cepljenju
délivrer, produire un certificat izstaviti, predložiti (pokazati) spričevalo (potrdilo, izkaz)
il me manque un certificat pour avoir ma licence manjka mi en izpit za »licenco« (diplomski izpit)