Franja

Zadetki iskanja

  • carreau [karo] masculin (štirioglata) plošča, ploščica, kahlica; šipa; tlak iz plošč; karo (pri kartah), karo karta; štirioglata blazina; argot vlomilsko orodje; familier monokel, enoočnik; technique štirirobna pila; krojaški likalnik

    carreau de mine rudniško odlagališče
    carreau de vitre šipa
    à carreaux kariran, kockast
    papier masculin, tissu masculin à carreaux kariran papir, karirana tkanina
    coucher sur le carreau na tleh spati
    se garder, se tenir à carreau (familier) paziti (se), varovati se
    jeter sur le carreau na tla, na ulico vreči
    laisser sur le carreau mrtvega ali ranjenega pustiti ležati na tleh
    mettre (le) cœur sur (le) carreau (populaire) bruhati, bljuvati
    regarder aux carreaux gledati skoz okno
    tomber, rester sur le carreau (mrtev ali ranjen) obležati na tleh; doživeti neuspeh, biti izločen
  • carta f

    1. papir:
    carta da lettere pisemski papir
    carta bollata kolkovani papir
    carta pergamena oljnati papir
    carta asciugante, assorbente pivnik
    carta carbone karbon papir
    carta vetrata, a smeriglio smirkov papir

    2. list (pisan, tiskan):
    le sacre Carte sveto pismo
    carta moneta, monetata papirnati denar, bankovci
    carte valori vrednostni papirji
    carta geografica zemljevid; jedilnik:
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    carta da parati tapetni papir, tapeta

    3. listina:
    la Carta delle Nazioni Unite listina Združenih narodov

    4. listina, dokument:
    carta d'identità osebna izkaznica
    carta annonaria živilska karta, živilski boni
    fare le carte per sposarsi zbrati vse potrebne dokumente za poroko
    avere le carte in regola pren. biti sposoben za neko delo
    far carte false pren. ne se ozirati na sredstva (za dosego cilja)
    dar carta bianca pren. dati komu proste roke

    5.
    carte da gioco igre igralne karte
    carte francesi, italiane francoske, italijanske karte
    fare le carte mešati, deliti karte; pren. prerokovati iz kart
    avere buone carte pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
    mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
    giocare l'ultima carta pren. igrati na zadnjo karto
  • carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

    carte d'abonnement abonentska karta
    carte d'admission, d'entrée vstopnica
    carte d'alimentation živilska karta
    cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
    carte blanche neomejeno pooblastilo
    carte de chemin de fer železniška vozovnica
    carte de circulation železniška krožna vozovnica
    d'échantillons karta vzorcev
    carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
    carte d'électeur volilna izkaznica
    carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
    carte d'entrée vstopnica
    carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
    carte d'étudiant študentovska izkaznica
    carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
    carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
    c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
    carte géographique zemljevid
    carte grise avtomobilski lastniški list
    carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
    carte d'identité osebna izkaznica
    carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
    carte (à jouer) igralna karta
    carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
    carte-lettre féminin dopisnica zalepka
    carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
    carte météorologique vremenska karta
    carte marine pomorski zemljevid
    carte murale stenska karta
    carte permanente permanentna karta
    carte pneumatique pnevmatični telegram
    carte postale dopisnica
    carte postale illustrée razglednica
    carte en relief reliefna karta
    carte-réponse dopisnica z odgovorom
    carte (de restaurant) jedilni list
    carte rose šoferska, vozniška izkaznica
    carte routière karta cest
    carte syndicale sindikalna izkaznica
    carte de travail(leur) delavska izkaznica
    carte universelle svetovni zemljevid
    carte des vins karta, lista vin
    carte (de visite) vizitka, posetnica
    carte-vue féminin razglednica
    château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
    jeu masculin de cartes igra s kartami
    lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
    partie féminin de cartes partija, igra s kartami
    tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
    tour masculin de cartes umetnija s kartami
    à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
    d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
    avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
    à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
    avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
    battre les cartes mešati karte
    brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
    connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
    construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
    couper les cartes privzdigniti karte
    couper une carte prevzeti kako karto z adutom
    consulter la carte pogledati jedilni list
    distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
    donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
    faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
    faire cartes égales imeti enako število vzetkov
    faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
    filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
    jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
    jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
    jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
    manger à la carte jesti po jedilnem listu
    perdre la carte (figuré) zmesti se
    prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
    retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
    on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
    tirer les cartes vedeževati iz kart
  • carton [kartɔ̃] masculin lepenka, karton; škatla iz lepenke; mapa, dosjé; papirni mašé; četrtinka tiskovne pole; (strelna) tarča; majhen, stranski zemljevid

    carton comprimé trda lepenka
    carton repas jedilni paket (z jestvinami)
    carton à chapeau škatla za klobuk
    carton (à dessin) (velika) risalna mapa
    maison féminin de carton slabo zidana hiša
    nom masculin de carton izmišljeno ime
    battre le carton (figuré) kartati
    faire un carton (familier) izstreliti nekaj krogel v tarčo, streljati na sovražnika
    rester dans les cartons (ob)ležati v mapi, v dosjéju
    personnage masculin de carton slamnati mož (oseba, ki dela za drugo, skrito osebo)
  • cas [kɑ] masculin slučaj, naključje; primer; dogodek; stvar; položaj, situacija, okolnosti; grammaire sklon

    cas sujet, régime prvi, četrti sklon
    cas de conscience vprašanje vesti
    cas douteux, de doute dvomljiv primer
    cas d'espèce, spécial, isolé poseben primer
    cas exceptionnel izjemen primer
    cas extrême, limite skrajni primer
    cas fortuit slučaj, naključje
    un cas grave (médecine) resen, težak primer
    cas litigeux sporen pravni primer
    cas de nécessité stiska, beda
    cas type izrazit, tipičen primer
    le cas échéant v primeru, da se to zgodi
    au cas où, au cas que, en cas que v primeru da, če
    dans le cas présent v sedanjem primeru
    en aucun cas v nobenem primeru
    en pareil cas v podobnem primeru
    en cas de besoin v primeru potrebe, če bi bilo potrebno
    en ce cas, dans ce cas-là v tem primeru
    en tout cas dans tous les cas v vsakem primetu, na vsak način, vsekakor
    selon les cas ustrezno okolnostim
    par cas imprévu nepričakovano
    être dans le cas de moči, biti v položaju (da)
    c'est le cas de le dire tu bi lahkó tako rekli, tu je taka beseda čisto na mestu
    si tel est le cas če je to tako
    comme c'est souvent le cas kot se često dogaja
    faire (grand) cas de (veliko) važnost, vrednost pripisovati, imeti za (zelo) važno, (zelo) ceniti, upoštevati
    faire peu de cas de omalovaževati, malo si storiti iz
    ne faire aucun, nul cas de ne se zanimati za, nič si ne storiti iz
    le cas Shakespeare reste énigmatique Shakespearov primer ostaja zagoneten
    posons le cas que cela soit vrai vzemimo, da je to res
  • casaquin [kazakɛ̃] masculin (ženski) jopič

    donner, sauter, tomber sur le casaquin à quelqu'un (familier) koga pretepsti, premlatiti
    ne rien avoir dans le casaquin (populaire) imeti prazen želodec
    qu'est-ce qu'il s'est mis dans le casaquin! ta se pa je nabasal (z jedjo)!
  • casārius 3 (casa) kočen, bajtarski, le kot subst.

    1. casārius -iī, m kočar, bajtar, hlapec na pristavi: Cod. th.

    2. casāria -ae, f čuvarka koče, kočarka: P. F.
  • cascare v. intr. (pres. casco) pasti, padati; zvrniti, zvračati se:
    cascare morto mrtev se zgruditi
    cascare morto dalla fame od lakote jemati konec
    cascare male nesrečno pasti; pren. slabo naleteti
    mi cascano le braccia pren. izgubljam pogum, obupujem
    non cascherà il mondo pren. ne bo vsega konec
    nemmeno (se) cascasse il mondo sploh ne, pod nobenim pogojem, za nič na svetu
    cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov
    cascare in un tranello; cascarci pren. biti prevaran
    qui casca l'asino! v tem grmu tiči zajec!
  • casignētē -ēs, f (gr. κασιγνήτη) bot. kasigneta = sestrska rastl., raste le z rastlinami svoje vrste: Plin.
  • casino [kazino] masculin zabavišče, kjer je dovoljeno igranje za denar; kazino, kazina; igralnica v letoviških, kopaliških krajih

    la salle de jeux, le dancing d'un casino igralnica, plesna dvorana v kazinu
  • caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

    caso de conciencia vprašanje vesti
    caso de necesidad sila, potreba
    caso que, en caso de que, caso de v primeru da
    dado caso que domnevajmo, da
    demos caso que vzemimo, da
    se da el caso que zgodi se, da
    el caso es que stvar je ta, da; namreč
    el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
    estar en el caso biti na tekočem
    hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
    hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
    hacer caso omiso de ne upoštevati
    no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
    no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
    ¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
    ¡vamos al caso! k stvari!
    de caso pensado namerno
    del caso dotičen
    en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
    dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
    en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
    en su caso oziroma
    yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
    en tal caso v tem primeru
    en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
    para el caso que za primer da
    por el mismo caso ravno zato
    si es caso mogoče
  • Caspius 3 kaspijski, ob Kaspijskem morju: regna V., fretum Caspium Cu., mare Caspium Cu., Mel., Plin. = pelagus Caspium Mel. = (subst.) Caspium -iī, n: Fl. Kaspijsko (Hvalinsko) morje, Caspium sinus Mel., Plin., mons Mel. mejno gorovje med Armenijo in Medijo s slovito sotesko pylae Caspiae Mel. ali portae Caspiae Plin. (VI, 11, 12, 30, kjer pravi: portae Caucasiae magno errore multis Caspiae dictae) ali Caspiae portae Suet., tudi le Caspiae -ārum, f: Plin. = Caspia claustra Val. Fl. = claustra Caspiarum T. ali Caspia via T. prelaz, gens Caspia, Caspiae gentes Plin.; subst. Caspiī -ōrum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Cu., Mel., Plin. — Od tod

    1. adj. Caspiacus 3 kaspijski: porta Caspiaca Stat. = portae Caspiae.

    2. subst.
    a) Caspiadae -āum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Val. Fl.
    b) Caspiānī -ōrum, m = Caspiī: Mel.
  • casque [kask] masculin čelada, šlem; naglavne radijske slušalke; aéronautique havba; aparat za sušenje las

    casque militaire, d'acier (de tranchée) vojaška, jeklena čelada
    casque amortisseur, de motocycliste čelada za motocikliste
    casque colonial tropska čelada
    casque léger čelada iz plastične mase
    casque à mèche (humour) nočna (koničasta) čepica
    casque de pompier, de scaphandrier gasilska, potapljaška čelada
    casque téléphonique, d'écoute, à écouteurs naglavne telefonske slušalke
    avoir le casque (familier) imeti težko glavo (po pijači)
    s'en donner dans le casque (populaire) izpiti kozarček žganja
    il manque un clou à son casque (familier, figuré) manjka mu eno kolesce
    elle est restée une heure sous le casque eno uro je sedela pod havbo (pri frizerju)
  • casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

    le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
    se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
    à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
    un film à tout casser izreden film
    conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
    ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
    casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
    casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
    casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
    se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
    casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
    se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
    casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
    casser aux gages odpustiti (iz službe)
    casser de son grade degradirati
    se casser la jambe zlomiti si nogo
    casser le morceau (figuré) priznati
    casser le morale demoralizirati
    se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
    se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
    casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
    il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
    casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
    casser sa pipe (familier) umreti
    casser les prix nenadoma znižati cene
    son ressort est cassé on nima nobene volje več
    casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
    casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
    se casser la tête beliti si glavo
    se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
    casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
    se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
    ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
    ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
    tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
    il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
    qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
    tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec
  • cassis [kasis] masculin

    1. črno grozdjiče; liker iz črnega grozdjiča; argot glava

    2. [kasi] (cestni) prečni jarek

    tomber sur le cassis (populaire) pasti na glavo
  • cassis2 -is (v sg. le acc. in abl.), m, večinoma v pl. cassēs -ium, m (prim. calēna)

    1. (lovska) mreža: Tib., Sen. tr., Mart., casses ponere O. ali imponere Pr. mreže nastavljati; pren.: mreža, zanka, past, zaseda: viso casse resistet amans O., casses tendere alicui Tib.

    2. occ. pajkova mreža, pajčevina: Mart., Arn., in foribus suspendit aranea casses V.
  • cassus 3, adv. (sor. s careō iz caseō)

    1. prazen: c. glans Pl. ali nux Pl., H. piškav, c. canna O. jalova trstika, c. granum Plin., anulus c. Fabius Pictor ap. Gell. brez kamna; subst. cassum -ī, n prazno, praznina: Tert.

    2. prazen = brez česa, prost česa, pogrešajoč; z abl.: virgo dote cassa Pl., aër lumine c., corpus anima ali lumine c. Lucr., sanguine cassa (cochlea) Poeta ap. Ci. brez krvi, nunc cassum lumine lugent V. brez svetlobe = mrtvega, lumine cassi Stat. ali aethere cassi V.; z ab le: (elementum) ab omnibus cassum Ap.; (redko) z gen.: non cassum luminis ensem Ci. (Arat.) ali luna c. fulgoris Ap. brez leska.

    3. pren. prazen, ničev, puhel, brezuspešen: Pl., Lucr. idr., id illi cassum et inani vocis sono decoratum esse dicunt Ci., c. fertilitas O., c. vota V., ne casse (ali incassum) tempus tereretur L. brezuspešno. Večinoma kot subst. cassum -ī, n praznina, ničevost: quid cassum times? Sen. tr.; v prozi le v zvezi in cassum (incassum) v prazen nič = brez uspeha, brezuspešno, zaman, zastonj: Pl., S. idr., semina rerum... in cassum frustraque coacta Lucr. vse zastonj, in cassum iactare tela L., in cassum missae preces L., ignis incassum furit V., longosque ciebat incassum fletus V., tot incassum fusos patiere labores V., bona libertatis in cassum disserere T.; tudi samo cassum: Tert.; v pl. cassa -ōrum, n prazne, ničeve stvari: non... cassa memoro Pl.
  • castrare v. tr. (pres. castro)

    1. veter. skopiti, kastrirati:
    castrare le castagne obrezati kostanj

    2. pren. očistiti; cenzurirati
  • casuel, le [kazɥɛl] adjectif slučajen, naključen; priložnosten; preklicen; grammaire sklonski; masculin stranski, priložnostni dohodki, stranski zaslužek; religion kazualije
  • catalogue [-lɔg] masculin katalog; seznam

    catalogue auteurs katalog po avtorjih
    catalogue sur fiches katalog na listkih
    catalogue-matières, catalogue idéologique stvarni katalog
    dresser, faire le catalogue napraviti katalog, seznam