Franja

sedemleten pridevnik
1. (o starosti) ▸ hétévesStara je komaj tri leta, pa že bere in piše kot sedemletni otrok. ▸ Még csak hároméves, de már úgy ír és olvas, mint egy hétéves.

2. (o trajanju) ▸ hétévesMitterrand je ostal predsednik in zaokrožil svoj drugi sedemletni mandat. ▸ Mitterrand elnök maradt, és kitöltötte második hétéves mandátumát.

sed|eti¹ [é] (-im) sesti

1. sitzen (na konju zu Pferde sitzen, mirno stillsitzen, nasproti komu (jemandem) gegenübersitzen, okoli herumsitzen, po turško im Schneidersitz sitzen, skupaj [nebeneinandersitzen] nebeneinander sitzen, zusammensitzen, zravnano [geradesitzen] gerade sitzen); (tudi figurativno v parlamentu, pred televizorjem, nad knjigami ipd.)
sedeti kot model komu: (jemandem) Modell sitzen

2. figurativno v zaporu: sitzen (pod ključem hinter [Schloß] Schloss und Riegel/auf Nummer Sicher), brummen

3. (valiti) sitzen (na jajcih auf den Eiern), brüten

4.
sedeti na čem: (ne dati od sebe) wie die Glucke auf Eiern auf (etwas) sitzen
na denarju: auf dem Geldsack/ Geldbeutel sitzen
|
figurativno sedeti kot na trnih/iglah/šivankah wie auf Nadeln sitzen
sedeti kot na žerjavici (wie) auf (glühenden) Kohlen sitzen
sedeti na dveh stolih zweispännig/zweigleisig fahren
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen
sedti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen
sedeti na sodu smodnika auf einem [Pulverfaß] Pulverfass sitzen
sedeti nad knjigami über den Büchern sitzen
sedeti pred praznim kozarcem auf dem Trockenen sitzen
trdno sedeti v sedlu fest im Sattel sitzen
sedeti za vratom im Nacken sitzen
žagati vejo, na kateri sam sediš am eigenen Ast sägen

sedéti to sit, to be sitting, to be seated; (ptice) to perch; (na jajcih) to hatch

sedéti s spodvitimi nogami to sit cross-legged
sedéti ob kom to sit beside someone, to sit by someone's side
sedéti pri mizi to sit at table
dobro sedi na konju he has a good seat
sedéti slikarju to sit for a painter
vedno sedi pri knjigah he is always bent over his books
vedno doma sedi he is a stayat-home, he leads a sedentary life
sedéti in lenariti to sit idle
sedéti v zaporu to be in prison, to be imprisoned, to be confined, to undergo one's term of punishment, to serve one's sentence; pogovorno to do time; žargon to do bird
sedéti na trnih, kot na šivankah to be on tenterhooks
sedéti na ušesih (figurativno) to be deaf to, not to listen to, to be inattentive

sedéti être assis, se tenir assis ; (ptica) être perché (ali posé, juché) ; (valiti) couver (des œufs)

sedeti pri mizi être à table
sedeti v ječi être en prison (ali sous les verrous)
sedeti slikarju (kot model) poser pour un peintre (ali un portrait)
sedeti na trnih (figurativno) être sur des épines
sedeti na žerjavici (figurativno) être sur des charbons ardents (ali sur le gril, sur la braise)
trdno sedeti v sedlu (figurativno) être bien en selle
vedno pri knjigah sedeti pâlir (ali sécher) sur les livres
sedeti pri delu travailler à quelque chose
vedno doma sedeti ne pas bouger de chez soi, mener une vie casanière
nerad sedeti ne pas tenir (ali rester) en place, ne pas être assidu au travail

sedéti (-ím) imperf.

1. sedere, stare seduti:
sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
koklja sedi na jajcih la gallina cova

2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
sedeti pri zajtrku fare colazione
sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
sedeti v odboru fare parte di un comitato
rel. sedeti v spovednici confessare

3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

4. žarg. posare:
sedeti za portret posare per un ritratto

5. (trdno se prilegati) stare bene:
klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
pren. sedeti na ušesih non ascoltare
pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
sedeti po turško sedere alla turca
sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani

sedêti estar sentado (na en) ; (ptica) estar posado

sedeti poleg koga estar sentado junto (ali al lado de) alg
sedeti brez dela estar ocioso
tu se dobro sedi aquí se está cómodamente
sedeti pri mizi estar a la mesa, estar comiendo
sedeti v ječi estar encarcelado, fam estar a la sombra
veliko sedeti llevar una vida sedentaria
sedeti slikarju (kot model) servir de modelo, posar (za para)
vedno pri knjigah sedeti estar siempre sobre los libros, fam quemarse las cejas estudiando
trdno sedeti v sedlu tenerse firme en la silla, fig mantenerse firme
sedeti kot na žerjavici estar (como) en ascuas

sedl|o¹ [ê] srednji spol (-a …) der Sattel (dresurno Dressursattel, tovorno Saumsattel, Packsattel, Tragsattel, turško Türkensattel, vojaško Bocksattel, žensko Damensattel); figurativno die Einsattelung
zavihteti se v sedlo aufsitzen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
dvigniti v sedlo figurativno in den Sattel heben
pomagati v sedlo figurativno in den Sattel helfen
trdno sedeti v sedlu sich fest im Sattel halten, fest im Sattel sitzen
jahati v ženskem sedlu im Damensitz reiten
figurativno to se prilega kot kravi sedlo das paßt wie die Faust aufs Auge

sêdlo saddle; (za sojahača) pillion

tovorno sêdlo packsaddle
gorsko sêdlo (prelaz) mountain pass, saddle, col
brez sêdla bareback, barebacked
torba pri sêdlu saddlebag
žulj od sêdla saddle sore
jahati konja brez sêdla to ride (a horse) bareback
to se podá kot sêdlo kravi (svinji) pogovorno that's a fat lot of use
sesti v sêdlo to mount, to climb into the saddle; (tudi figurativno)
vreči iz sêdla to unhorse, to dismount, pogovorno to spill, (figurativno) to oust, to supplant, to supersede
trdno sedeti v sêdlu to be firmly in the saddle
biti vržen iz sêdla to be thrown from the saddle

sedmína (-e) f

1. settimo, settima parte

2. etn. pranzo funebre (il settimo giorno della sepoltura):
držati se kot na sedmini avere facce serie, da funerale

sekalec samostalnik
1. (sprednji zob) ▸ metszőfogPred petnajstimi leti sem kot otrok nerodno padel in si okrušil zgornji sekalec. ▸ Tizenöt éves gyermekként ügyetlenül estem és letörtem a felső metszőfogamat.Okli so pravzaprav podaljšani zgornji sekalci in rastejo vse slonovo življenje. ▸ Az agyarak gyakorlatilag megnyúlt felső metszőfogak, és az elefánt egész életén át folyamatosan nőnek.Ko bober grize les, se sekalci obrabljajo, a potem spet zrastejo. ▸ Amikor a hód rágcsálja a fát, a metszőfogai lekopnak, de utána újra visszanőnek.

2. (kdor podira drevje) ▸ favágó
V gozdovih dela še približno 90 sekalcev in traktoristov, voznikov in drugih delavcev. ▸ Az erdőkben még körülbelül 90 favágó és traktoros, valamint fuvarosok és más munkások dolgoznak.
Vsaj deset mesecev letno preživi tako rekoč v džungli, kjer je vodja ekipe sekalcev cedrovine. ▸ Egy év alatt 10 hónapot tölt úgyszólván a dzsungelben, ahol a cédrusfákat kitermelő favágók csapatának a vezetője.

sékati (-am)

A) imperf.

1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
gozd sekati na golo disboscare totalmente
sekati glave decapitare, tagliare le teste

2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

5. pog. sekati jo (iti) andare:
sekati jo peš andare a piedi

6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
(z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

B) sékati se (-am se) imperf. refl.

1. stracciarsi (alle giunture)

2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane

seksapilen pridevnik
(spolno privlačen) ▸ csábos, szexepilt sugárzó, sármosScarlett slovi kot ena najbolj seksapilnih igralk nove dobe. ▸ Scarlett az új korszak egyik legvonzóbb színésznőjének hírében áll.
Filmski zvezdnik Pierce Brosnan, 48-letni Irec, je bil v nedavni anketi proglašen za najbolj seksapilnega moškega na svetu ▸ A 48 éves ír filmsztárt, Pierce Brosnant választották a világ legsármosabb férfijának egy friss felmérés szerint.

selítev migration; (iz hiše) removal; change of abode (ali of residence, of dwelling)

selítev narodov migration of people; (masovna) trek; (ponoči, ne da bi plačali stanarino) moonlight flit
doklada za selítev allowance for removal
po naši selítvi v to hišo after our removal to this house
tri selítve je isto kot požar three removals are as bad as a fire

selíti to move

selíti se to move to another place (oziroma dwelling, house); to change one's residence; to migrate
trikrat se selíti je isto kot pogoreti three removals are as bad as a fire

sénca (hlad) shade, pesniško arhaično umbrage; (predmeta, osebe) shadow

niti sénce dvoma not a shadow of a doubt
vlada v sénci (figurativno) shadow cabinet
on je le (še) sénca samega sebe he is a mere shadow of his former self, he is worn to a shadow, he is reduced to a skeleton (ali to a shadow)
iti v sénco to go into the shade
sedeti v sénci to sit in the shade
boji se lastne sénce he is afraid of his own shadow
dajati sénco to give (ali to afford) shade
izginiti kot sénca to vanish like a shadow
delaš mi sénco you are in my light, you are standing in my light, humoristično you'd make a better door than a window
sonce meče sénce the sun casts shadows
metati, vreči sénco na to cast a shadow on, (zasenčiti) to overshadow, to outshine
to meče sénco nanj (figurativno) this puts him in a poor light, this reflects discredit on him
slediti komu kot sénca to shadow (ali to dog) someone, to be someone's shadow, to follow someone like a shadow

sénca ombre ženski spol ; (tudi figurativno) (dreves) ombrage moški spol

v senci à l'ombre
črna, popolna senca ombre absolue
ostra senca ombre portée (sur un fond clair par un, corps bien éclairé)
senco dajati donner de l'ombre, ombrager
senco delati, metati faire de l'ombre, projeter une (ali son) ombre
koga v senco postaviti (zasenčiti) éclipser (ali effacer, supplanter) quelqu'un
on je le še senca prejšnjega človeka il n'est plus que l'ombre de lui-même
kot senca mu sledi il le suit comme son ombre, c'est son ombre
živeti v senci (figurativno) vivre dans l'ombre (ali ignoré)

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni

sénca sombra f (tudi fig)

v senci a la sombra
biti, ostati v senci (fig) estar, quedar oculto
senco dajati sombrear
on je le še senca tega, kar je bil es sólo una sombra de lo que fue
metati, vreči senco hacer sombra, proyectar sombra (na sobre), fig o(b)scurecer, empañar
lastne sence se bati ser desconfiado hasta de su sombra
kot senca komu slediti, iti za kom seguir a alg como la sombra al cuerpo
živeti v senci (fig) vivir ignorado

sestra samostalnik
1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša] ▸ húg [mlajša]Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apácaPosebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvérO violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvérSo naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.

sêstra (-e) f

1. sorella:
prava sestra sorella germana
posvojena sestra sorella adottiva
sestra po mleku sorella di latte
siamski sestri sorelle siamesi
biti si podobni kot sestri assomigliarsi come sorelle

2. med. infermiera;
sestra Rdečega križa crocerossina

3. rel. sorella, suora, consorella;
sestra prednica madre superiora