Franja

volgare

A) agg.

1. ljudski, domač (zlasti jezik):
nome volgare ljudsko ime

2.
era volgare naše štetje (po Kristusu)

3. pren. slabš. navaden, vsakdanji

4. prostaški, vulgaren

B) m jezik vulgarni jezik:
il volgare italiano, latino vulgarna italijanščina, latinščina
dire una cosa in buon volgare pren. povedati kaj odkrito, brez dlake na jeziku

volitō -āre -āvī -ātum (intens. k volāre)

1. venomer (okrog, sem in tja) letati, prhutati: Plin., Amm. idr., volucres videmus levandi laboris causa … volitare Ci., aquila super carpentum … volitans L., volitans anser V. krileča, prhutajoča, frfotajoča, haec volucris propter humum volitat O., et tenues animae volitare videntur O., umbrae volitant inter vivos Lucr., volitantque (sc. umbrae) haec litora circum V.; kot subst. volitāns -antis, m žuželka, muha, brencelj ipd.: est lucos Silari circa … plurimus … volitans V.; pren.: volito per ora virum Enn. ap. Ci. moje ime razglašajo usta vseh (ljudi) = moje ime postaja sloveče, speremus nostrum nomen volitare latissime Ci. da se … na daleč in široko razširja, fama volitat per urbem V. se raznaša po mestu, se širi po mestu, aetherias … cupis volitare per auras Mart. zasloveti, homo volitans gloriae cupiditate Ci. drzno kvišku se vzpenjajoč, človek visokoletečih misli, človek, gnan od častihlepnosti (naspr. vir moderatus et constans).

2. metaf.
a) okrog letati, (na)okrog hiteti, sukati se (kje), kolovratiti, rojiti, (drzno) klatiti se, potikati se, rogoviliti: tota acie, totā Italiā L., in foro Ci., Corn., per medium forum, cum gladiis toto foro, tota urbe, totā Asiā, in armis Ci., volitat Clodius, furit Ci., alacres laetosque volitare Ci., ut volitaretis pergentes Ci., volitat ante oculos Iubae regis filius Ci., mediis in milibus ipsi ductores volitant V. jezdijo, volitant per mare navitae H. plujejo, jadrajo, volitare per Cheruscos T., tribuni cum armatorum catervis volitabant T.; pren.: si nostri animi forensibus negotiis defessi … volitare cupiant Ci. razživeti se, odpočiti se (si); occ. ponašati se, bahati se, postavljati se, širokoustiti se, (po)kazati se: cum illa coniuratio palam volitaret Ci., nec volitabo in hoc insolentius Ci. = niti se ne bom v neumerjenem govoru s tem širokoustil.
b) (o neživih subj.) (okrog) letati, leteti, kriliti = (urno) gibati se, tekati, vzletati (vzletavati), rojiti: infinita vis … volitat atomorum Ci., dissimili inter se quaedam volitare figura Lucr., hic aliae (sc. stellae) volitant Ci. (Arat.), respiciunt atram in nimbo volitare favillam V., videbis frondes volitare caducas V., volitantia folia V., volitans sub verbere turbo V. plešoči, saepe videmus illorum spoliis vepres volitantibus auctas Lucr. (o kačjem levu), docui solidissima materiai corpora perpetuo volitare Lucr., nec variae cessant voces volitare per auras Lucr.

Vologēsēs (Vologaesēs) -is, acc. -ēn, m (T.) in Vologēsus -ī (Suet., Plin.) Vologéz, ime več partskih kraljev iz rodu Arzakidov (Arsacidae).

Volscius 3 Vólscij(ev) (Vólskij(ev)), ime rimskega rodu, npr. M. Volscius Fictor Mark Volscij (Volskij) Fiktor: L.

volta in Olta -ae, f vólta, ólta, etrursko ime za neko pošast pri Volzinijcih: vetus fama Etruriae est, impetratum Volsinios urbem depopulatis agris subeunte monstro, quod vocavere Oltam, evocatum a Porsina suo rege Plin.

Voltinius 3 Voltínijev, voltínijski: Voltinia tribus Ci. (ime neke rimske tribus). Od tod Voltiniēnsēs -ium, m Voltínijci, Voltinijani = državljani iz Voltinijeve tribus: Ci.

Volumnius 3 Volúmnij(ev), ime rimskega rodu iz Peruzije. Poseb. znani so:

1. L. Volumnius Flamma Violens Lucij Volumnij Flama Violent, kot konzul l. 307 zmagovalec v vojni s Salentinci in l. 296 s Samniti: L.

2. P. Volumnius Eutrapelus Publij Volumnij Evtrapel, pristaš in zaupnik triumvira Antonija in enak radoživec kot on: Ci., N.

3. Volumnia Volumnija
a) Koriolanova soproga: L.
b) osvobojenka in ljubica Publija Volumnija Evtrapela, gledališka igralka pod imenom Cythēris Citerida (Kiterida), pozneje Antonijeva ljubica: Ci.

Volūsius 3 Volúzij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znan je Q. Volusius Kvint Voluzij, Ciceronov privrženec: Ci. ep.

Volustana -ōrum, n Volústane (Volústana), domače ime gorovja v Tesaliji, sicer imenovanega Cambūniī montēs: L.

Vonōnēs -is, m Vonón(es), ime dveh partskih kraljev: T., Suet.

Vorānus -ī, m (vorāre) Vorán = Požiralec, Grabež, ime kradljivega osvobojenca: H.

vprášati vpraševáti to ask, to ask a question, to put a question, to question; to interrogate

vprášati, vpraševáti za to inquire about; to raise a question
vprašajte v hiši! inquire within!
vprášati, vpraševáti koga za kaj, o čem to ask someone for (after, about) something
vprášati, vpraševáti po kom, za koga to ask for someone, to inquire about someone
vprášati, vpraševáti koga za čas (koliko je ura) to ask someone the time
vprášati, vpraševáti za pot to ask one's way
vprášati, vpraševáti koga za svèt to ask someone's advice, to consult someone
on rad, veliko sprašuje (figurativno) he is inquisitive
vprašal me je za moje ime he asked me my name
morali bi vprášati, vpraševáti zdravnika you ought to consult a physician
neštetokrat koga vprášati, vpraševáti to ask someone times without number (ali pogovorno tons of times)
preveč me vprašuješ o tem (= tega ne vem) you want to know more than I can tell you, that is beyond my ken
vprašujem se, če je ta obisk potreben (primeren) I question the necessity of this visit
vprašujem se (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
često sem se vprašal, kaj bi se zgodilo, če... I have often wondered what would happen if...
zelo vprašujejo po tem artiklu this article is in great demand (ali in great request)
za to blago nikdo ne vprašuje this article is a drug on the market
po kavi zelo vprašujejo coffee is very much in demand

vráčati (-am) | vrníti (-em)

A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa

vrednostni papir moški spol das Wertpapier (imetniški Inhaberwertpapier, na ime imetnika Namenspapier)
vrednostni papirji množina Effekten množina, Wertpapiere
trg vrednostnih papirjev der Effektmarkt

vrgùdav -a -o, vr̀guljast -a -o dial.
1. vijugast: vrgudav red kukuruza vijugava vrsta koruze
2. zapleten: prošlo buduće vreme, već mu je i ime vrguljasto predprihodnji čas, že ime je zapleteno

vŕsten (-tna -o) adj.

1. della fila, in fila; della specie; tipico:
vrstna hiša casa a schiera
vrstno ime rastline nome della specie della pianta

2.
vrstni red ordine di successione
vrstna vas villaggio che si estende in lunghezza
strojn. vrstni motor motore eccitato in serie
lingv. vrstni jezik sottocodice, linguaggio settoriale
vrstno ime nome comune

Vulturnum (starejše Volturnum) -ī, n Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Castel di Volturno), mesto v Kampaniji ob reki Vulturn (Vulturnus), ki so ga poselili Rimljani: coloniae civium Romanorum eo anno deductae sunt Puteolos, Volturnum L., Volturnum oppidum Mel., Plin.; Vulturn je bilo tudi staro ime mesta Kapua: Vulturnum, Etruscorum urbem, quae nunc Capua est, ab Samnitibus captam L.

vzdéti

vzdeti ime dar un apodo (ozir. un mote)

vzdé(va)ti

vzde(va)ti ime, priimek komu donner un sobriquet (ali un surnom) à quelqu'un

vzeti¹ [é] (vzamem) jemati

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, proč wegnehmen, s seboj mitnehmen); tudi pravo an sich nehmen; iz kartona, paketa: auspacken, (einer Packung …) entnehmen
vzeti dopust Urlaub nehmen, sich beurlauben lassen, sich freistellen lassen
vzeti iz obtoka denar ipd.: einziehen, außer Kurs setzen
vzeti iz okvira aus dem Rahmen nehmen, ausrahmen
vzeti iz plenic auswickeln
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen, vozilo: außer Dienst stellen
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
vzeti na svoja pleča krivdo ipd.: auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen, dolgotrajne preiskave ipd.: auf sich nehmen, sich (Untersuchungen) unterziehen
vzeti posojilo eine Anleihe nehmen, na kaj: eine Anleihe nehmen auf, (etwas) belehnen
vzeti s seboj v grob mit ins Grab nehmen
vzeti v hrambo in Verwahrung nehmen
vzeti v komisijsko prodajo in Kommission nehmen
vzeti v najem mieten, anmieten
vzeti v račun (etwas) in Rechnung nehmen, kot staro za novo: in Zahlung nehmen
vzeti v rejo otroka: in Pflege nehmen
vzeti v službo koga (jemanden) anstellen
vzeti v sredo in die Mitte nehmen
vzeti v zakup (etwas) pachten, in Pacht nehmen, figurativno in Kauf nehmen
vzeti v zaščito in Schutz nehmen
vzeti zalet anlaufen, Schwung holen

2. zdravila: nehmen, einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
vzeti kri eine Blutprobe nehmen/entnehmen
vzeti vzorec eine Probe nehmen/entnehmen, ein Muster nehmen/entnehmen

3.
vzeti podkupnino Schmiergeld einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno nehmen, rauben (spanec den Schlaf)
vzeti čas Zeit rauben, Zeit kosten, veliko časa: zeitraubend sein
vzeti čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
vzeti dar govora (jemandem) die Rede verschlagen
vzeti iluzije komu (jemandem) die Illusionen rauben
vzeti moči bolezen: an den Kräften zehren
vzeti sapo (jemandem) den Atem verschlagen
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
vzeti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen/verleiden, (jemandem) alle/die Freude nehmen
vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
vzeti si življenje sich das Leben nehmen, sich umbringen

5.
figurativno vzeti besedo komu (jemandem) das Wort nehmen
vzeti besedo iz ust komu (jemandem) das Wort aus dem Mund nehmen, (jemandem) aus dem Herzen sprechen
vzeti si k srcu nasvet: beherzigen, (biti žalosten) sich (etwas) zum Herzen nehmen
vzeti kot (sprejemati) nehmen als, (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen
vzeti na muho (jemanden) aufs Korn nehmen/ins Visier nehmen
vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze nehmen, den Stachel nehmen
vzeti pod drobnogled unter die Lupe nehmen
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
vzeti pravico v lastne roke Selbstjustiz üben
vzeti resno ernst/wichtig nehmen
ne vzeti resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen, koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
vzeti v misel in Betracht ziehen
vzeti v poštev berücksichtigen
vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen
vzeti si za zgled koga: sich (jemanden) zum Vorbild nehmen
vzeti za zlo (jemandem etwas) verdenken

6.
vzeti nedovoljena poživila dopen
vzeti mamila fixen
vzeti kokain koksen

7. za moža/ženo: heiraten, ehelichen

8.
vzemimo, da … vorausgesetzt, [daß] dass …, angenommen, [daß] dass …

9.
figurativno kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren
| ➞ → jemati¹