Franja

Coccēius 3 Kokcej(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cocceius Nerva Lucij Kokcej Nerva, pravnik in državnik, ki je l. 40 z Mecenatom in Azinijem Polionom izposloval brundizijsko pogodbo med Oktavijanom in Antonijem ter l. 37 tudi posredoval med njima, konz. l. 36: H.; pl. Coccei možje, kakršen je bil Kokcej: Sen. ph.

2. M. Cocc. Nerva Mark Kokcej Nerva, sloveči pravnik v Tiberijevem času, consul suffectus, katerega leta, ni znano, gotovo pa pred l. 24 po Kr., umrl l. 33 po Kr.: T., Front., Dig.

3. njegov istoimenski vnuk, pretor l. 65 po Kr., konz. l. 71 po Kr., rim. ces. od l. 96 do 98 po Kr.: T., Aur., Eutr.

codo moški spol komolec; ogel, kot; vatel

codo de ribera vatel (574 mm)
del codo a la mano majhne postave
alzar (ali empinar) el codo vdati se pijači, popivati
dar con el codo suniti s komolcem
dar el (ali del) codo alg. komu hrbet obrniti
con los codos sobre la mesa oprt na komolce; neodločen
estar metido hasta los codos (en) do vratu tičati (v)
hablar (charlar) por los codos mnogo govoriti, blebetati
mentir por los codos nesramno lagati
ponerse (echarse) de codos na komolce se opreti
roerse (ali comerse) las codos de hambre hudo lakoto trpeti, stradati

cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah

à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
avec cœur vneto
avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
de (tout) cœur od (vsega) srca
de gaieté de cœur srčno rad
par cœur na pamet
sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
battement masculin de cœur utripanje srca
beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
mal masculin au cœur (médecine) slabost
maladie féminin de cœur srčna bolezen
(religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
cœur de poule mevža, strahopetec
cœur du problème bistvo problema
cœur de salade srčika pri solati
arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
avoir à cœur de prizadevati si
il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
il a le cœur barbouillé slabo mu je
avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
j'ai le cœur serré srce se mi krči
je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
cela me va droit au cœur to me globoko gane
connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
dîner par cœur biti brez obeda, večerje
mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
si le cœur vous en dit če to želite
faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
peser sur le cœur težiti srce
je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
(re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
reprendre cœur zopet se opogumiti
se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
mon cœur saigne srce mi krvavi
savoir par cœur na pamet vedeti, znati
serrer le cœur stiskati, težiti srce
soulever le cœur zbuditi gnus, stud
tenir à cœur biti pri srcu
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato

coglione m

1. vulg. modo:
rompere i coglioni a qcn. nadlegovati koga
avere i coglioni duri pren. biti energičen, vztrajen
avere i coglioni pieni di qcn., di qcs. pren. biti koga, česa do grla sit; pog. imeti koga, česa čez glavo
levarsi dai coglioni pren. spraviti se izpod nog

2. (minchione) pren. (f -na) bedak, tepec

cohors (tudi cōrs in chōrs) -hortis, f

1. ograjen prostor, ograda, obor, dvor(išče); obl. cohors: abstulerat multas illa (volpes) cohortis aves O.; obl. cors: Col., villam in Tiburti habes, cortem in Palatio Glaucia ap. Ci. (De orat. II, 263); obl. chors: Varr. ap. Non., Vitr., Vop., Aug., non chortis aves, non ova supersunt Mart.

2. met. (skoraj le v obl. cohors)
a) dvor = spremstvo: coh. regia L., reginae cohors ad terram defluxit equis V.; za cesarjev cesarja obdajajoči dvorjani: coh. amicorum Sute.; tudi pri tujih vladarjih: coh. amicorum ali nobilium Cu. Poseb. cohors praetōria α) vojaško spremstvo ali telesna straža vojskovodje: sibique eam (decimam legionem) praetoriam cohortem futuram C., cohortem praetoriam in medios hostīs inducit S., quos medios cohors praetoria disiecerat S.; iron.: cum hanc sit habiturus Catilina scortorum cohortem praetoriam Ci. β) vojaško spremstvo namestnika v provincah, deloma področni uradniki, deloma učeni možje prijatelji, ki si jih je namestnik sam izbral ali pa so prostovoljno odšli z njim iz Rima, vojaški „štab“: Ci. idr.; isto tudi cohors praetoria Ci. ali samo cohors: Cat., Tib., (Verres) edixit sese... iudicem de sua cohorte daturam Ci., tota Metelli cohors aderat Ci., studiosa c. H., laudat Brutum laudatque cohortem H.
b) voj. vojaška enota, kohorta = deseti del rim. legije, t.j. 3 manipuli ali 6 centurij: Varr., S., V., Vell., T., Cypr. (z obl. cors) idr., equitatum et cohortis optimas perdidimus Ci. ep., legatum cum sex cohortibus reliquit C., c. legionaria C.; pogosto (v naspr. z legijami) kot voj. oddelki pomožnih ali zavezniških čet: Vell., Fl., cohortes auxiliares C. ali auxiliariae Auct. b. Alx., cohortes alariae C. ali alares L., cohortes sociorum S. ali sociae T., in utrumque latus auxiliarios equites tribunis legionum et praefectis (zavezniškim načelnikom) cohortium (zavezniških) dispertiverat S., quattuor et triginta cohortes, ut nomina gentium aut species armorum forent, discretae T.; o tujih četah: cohortes Hernicorum, Samnitium L., Macedonum Cu., Celtarum Sil.; pozneje tudi o konjenici: centurio cohortis sextae equestris Plin. iun. Za cesarjev je cohors samostojna vojaško uravnana četa: novem cohortes praetoriae T. 9 pretorijanskih kohort (po 1000 mož; bilo jih je 9 do 16 v Rimu in okrog njega; prim. praetōriānī pri praetōriānus), coh. togatae T. pretorijanci, ki so izven službe nosili togo; cohortes vigilum T. požarna straža, gasilci; coh. urbanae T. mestno (rim.) redarstvo.
c) pesn. pren. vojska sploh: ducem servatricemque cohortis Inachiae Stat.
č) sploh krdelo, tolpa, množica: fratrum stipata cohors V., Amiterna c. priscique Quirites V., laeva cuncta cohors remis ventisque petivit V. vse mornarstvo = vsi mornarji, cohors Gigantum impia, laboriosa c. Ulixei H., assueta c. Satyri O., divae (Cybebes) vaga c. Cat., quid saeva fremis famulamque cohortem respectas? Stat., c. amicorum Cu., Suet., oratorum, poëtarum, sectatorum, Socratica Gell., canum Plin., una de cetera cohorte gallina Ap., c. febrium H.; v pl.: cohortes cocorum... aucupumque Varr. ap. Non.

collar¹ [kɔ́lə] samostalnik
ovratnik; komat; ogrlica; (pasji) navratnik
tehnično čep, mašilnik, obroč(ek), kolut, prirobnica; ustje rova; pena (na pivu)

against the collar težaven (opravek)
collar work težko delo
out of a collar brezposeln
in collar zaposlen
to slip the collar izmuzniti se, uiti
up to the collar do vratu, do grla
to get hot under the collar razsrditi se, pobesneti

collier [kɔlje] masculin ogrlica; (pasji) ovratnik; komat, jarem; vrv, jermen za privezanje živali, figuré tlaka; kovinski obroč za cevi ipd

collier de perles ogrlica iz biserov
cheval masculin de collier vprežni konj
cheval masculin franc de collier konj, ki krepko vleče
collier de misère tlaka, garanje
pigeon masculin à collier golob grivar
collier (de barbe) kratka pristrižena brada, ki sega do las na senceh
franc de collier (figuré) odkrit, zanesljiv
donner un coup de collier (figuré) energično, a le trenutno poprijeti (za delo)

colligō (conligō) -ere -lēgī -lēctum (cum in legere)

1. zb(i)rati, nab(i)rati, pob(i)rati kaj
a) z roko: nautae coacti fame radices palmarum agrestium conligebant Ci., sarmentis virgultisque collectis C., coll. vasa ex tuguriis, sarcinas S., vivas serpentes N., flores O., uvas de vitibus O., habenas V. vse skupaj prijeti, nategniti, venena Cat., ossa Tib., reliquias (corporis) Suet.
b) sploh na en kraj spraviti (spravljati), v eno točko zgrniti (zgrinjati), skupaj da(ja)ti, zb(i)rati, nab(i)rati: pecuniam H. kopičiti, collectus humor V. nabrana mokrota, veremur, nox pluviam ne colligat V. da prinese dež, coll. pluvias aquas Q., collectae ex alto nubes V. iz morja nabirajoči se oblaki, collectae nubes V. zgoščene megle, gosti oblaki, sunt, quos curriculo pulverem Olympicum collegisse iuvat H. ki jih veseli dvigati olimpski prah, pulvis turbine collectus H. od vrtinca dvignjen; pesn.: coll. pallium Pl., sinum nodo Cu. ali sinūs fulvo in nodum auro V. gube nabrati v vozel, capillos sparsos in nodum coll. O. zviti v vozel, tako tudi (z refl. pomenom in grškim acc.): nodo sinūs collecta fluentes V. povzemši v vozel … ; coll. togam Mart. nabrati, nase potegniti, arma coll. V. jadra zviti; poseb. voj.: vasa colligere posodje pob(i)ra-ti = pripraviti (pripravljati) se na odhod: ille ex Sicilia castra commoverat et vasa conlegerat Ci., iussis militibus vasa silentio colligere L. Pogosto o ljudeh (v naglici) zb(i)rati, nab(i)rati, zgrniti (zgrinjati): omnibus ex terris homines audaces conlegerat Ci., ex agris ingentem numerum perditorum hominum conlegerat Ci., exercitum … contemno conlectum ex senibus desperatis Ci., omnes undique copiae colligendae Ci., c. milites Ci., Vell., milites a fuga Ci. ali reliquos e fuga N. združiti se na enem kraju, manum N., L., naves in unum C., pubem V., dispersos Cu., hostes Sil. prisiliti, da se zberejo, conquisitum et collectum vulgus T. na enem kupu zbrana ljudska množica; pogosto refl. zb(i)rati se: Sil., sui colligendi facultatem hostibus non dedit C. ni dal priložnosti, da bi se spet združili, c. se in aciem Auct. b. Afr., se in orbem c. L. ali tudi samo orbem colligere L. v krog stopiti; od tod med.: in aestuaria collecti C. v močvarah zbrani, collectos in orbem … proturbant T.; pesn. z dat. finalis: collecti exsilio O. zbrani na beg.

2. occ.
a) stisniti (stiskati), skrčiti (skrčevati), zvi(ja)ti: revertentes ignes c. V. vidne roglje dobivati (o mesecu), in clipeum turbatos colligit artus Stat., seque in sua colligit arma V. se prihuli pod svojim ščitom, Aeneas … se collegit in arma V., collectus in arma Sil., neque … in spiram tractu se colligit anguis V. in se ne zvija v kolobar, alitis in parvae … collecta figuram V. skrčena, in tenues humilem te colligis umbras Pr., collecto corpore Sil., apicem collectus in unum … vertex O. zožen.
b) z oviranjem nazaj potegniti (potegovati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), (gibanje) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati): equos O., hastas T., gressum, gradum Sil., acria viscerum Plin.
c) z zgoščevanjem skrčiti (skrčevati), zgostiti (zgoščevati): aliquid pane Plin., colligi in pilulas Plin.; subst. neutr. pl.: collecta cum melle Cels.

3. pren.
a) zb(i)rati, preisk(ov)ati, sestaviti (sestavljati): argumenta Ci., animo calamitates civitatum Ci., diu conlecta vis improborum Ci., ex urbanis sermunculis haec esse conlecta Ci., c. omnes causas Hirt., vires ad agendum L., robur V., quaedam collecta edere Q.
b) pridobi(va)ti, zadobi(va)ti, doseči, kaj slabega nakopa(va)ti komu, poseb. sebi, vzbuditi (vzbujati) kaj pri kom: Corn., benevolentiam civium blanditiis c. Ci., gratia aetatis flore conlecta Ci., ut ex eo crudelitatis invidiam conligam Ci., repente collectam auctoritatem tenebant Ci., habet existimationem multo sudore collectam C.; pesn.: c. iram H. razjeziti se, odium O. v sebi nabrati, colligit os rabiem O. obraz se navzame togote, rabies edendi ex longo tempore collecta V. požrešnost zaradi dolgotrajnosti (= že davno) do besnosti narasla, rabies libidine perditorum collecta Petr., quarta hora sitim colligit V. vzbuja žejo, užeja, sitim ab aestu c. O. užejati se, frigus collegisse H. mraza navzeti se, premrzovati.
c) refl. okrepiti se, opomoči se (si), oddahniti se (si), zbrati se: ut se ex timore colligerent C., nos illi spatium ad sese conligendum dedisse Ci.; tudi: mentem c. O., Cu. k sebi priti, zavedeti se, animum (animos) c. L. zopet se ojunačiti.
č) kaj s sklepanjem razb(i)rati, premotriti, razmišljati, skleniti (sklepati) o čem iz česa; abs.: c. mendose Pers.; z acc.: omnia bella civilia Ci., sparsa argumenta Q. povze(ma)ti, inde paucitatem hostium colligunt L. sklepajo na majhno število, c. res Romanas per ordinem temporum Eutr.; pogosto z ACI: colligit haec pueris et mulierculis esse grata Ci., ex quo colligi potest Corvinum audiri potuisse T.; pesn. v pass. z NCI: colligor ex ipso dominae placuisse sepulchro O. se da sklepati, da sem jaz … ; z odvisnim vprašanjem: ut (kako) natura hoc imperet, sic collige mecum H., haec insania quantas virtutes habeat, sic collige H., experimento facile colligitur, utrum … an non … Cels.; s quod: quam sit assidua fortunae comes invidia, etiam hoc colligi potest, quod fuere, qui … Vell.; occ. računati, preračuna(va)ti: mensuram orbis terrae Vitr., CXX anni ab interitu Ciceronis in hunc diem colliguntur T. se da našteti. — Od tod adj. pt. pf. collēctus 3 strnjen, skrčen, omejen, kratek, kratek in jedrnat: astrictum et collectum dicendi genus T., cupio ad pauciora me coërcere, tanto beatior futurus, quanto collectior Ap., collectus habitus est illi Tert., tempus collectius Tert.; subst. neutr.: tempus in collecto est It. Adv. collēctē v splošni obliki, na splošno, vsevprek govoreč: dicere aliquid, ponere Non.

Opomba: Vulg. pf. collēxī: Eccl.

cōllo¹ m

1. vrat:
gettare le braccia al collo objeti
avere un braccio al collo roko pestovati (v prevezu)
è con la corda al collo pren. voda mu teče v grlo
prendere qcn. per il collo koga zgrabiti za vrat
capitare fra capo e collo pren. nenadoma, nepričakovano se prikazati
rompersi l'osso del collo vrat si zlomiti, hudo pasti (tudi pren.);
a rotta di collo na vrat na nos
correre a rotta di collo na vso sapo teči
tirare il collo ai polli kokošim vrat zaviti
mettere il piede sul collo a qcn. pren. komu za vrat stopiti
tenere un bambino al collo otroka nositi v naročju
essere indebitato fino al collo pren. do vratu tičati v dolgovih
trovarsi nei guai fino al collo pren. biti v hudih škripcih

2. ovratnik

3. ekst. vrat:
il collo della bottiglia vrat steklenice
tirare il collo a una bottiglia steklenici vrat odbiti
collo di bottiglia pren. ozko grlo

4. anat.
collo dell'utero maternični vrat
collo del piede nart

5. glasba vrat (godala, brenkala)

6. strojn.
collo d'oca kolenasta gred

colophon [kɔ́ləfən] samostalnik
kolofon

from title page to colophon od začetka do konca (knjige)

colorado pobarvan; rdeč; pikanten; navidezen

poner colorado a alg. komu rdečico v obraz pognati
ponerse colorado (hasta las orejas) do ušes zardeti
colorado m (Ku) škrlatinka

colour² ameriško color [kʌ́lə]

1. prehodni glagol
barvati, slikati
figurativno olepšati, pretiravati

2. neprehodni glagol
barvo dobiti, zardeti

to colour up to the eyes zardeti do ušes

comble² [kɔ̃bl] masculin višek, vrhunec; zvrhana mera, preobilica; sleme, streha, pluriel podstrešje

de fond en comble od vrha do tal
pour comble da bo mera polna, vrh vsega
c'est le comble (familier) to je (pa) že višek!
la mesure est à son comble mera je polna
comble brisé, à la Mansart mansardna streha
comble droit dvokapna streha
comble en pavillon, pyramidal šotorska streha
comble simple, en appentis samo na eno stran nagnjena streha, pristrešek
être au comble de la joie biti ves iz sebe od veselja
loger sous les combles stanovati pod streho

come in neprehodni glagol
vstopiti; prispeti (vlak); v službo stopiti; priti v modo; priti na oblast; (do)zoreti
šport priti v finale
ameriško ožrebiti, oteliti se; nastopiti (plima)

come in between posredovati
come in first zmagati
come in (useful) prav priti, koristiti
come in for nakopati si
pogovorno where do I come in? kaj bo pa z menoj?

comenzar [-ie-, z/c] začeti (se), načeti, lotiti se

comenzar a escribir začeti pisati
comenzó por decir (diciendo) najprej je rekel; začel je s tem, da je rekel
ni comienza ni acaba (on) nikoli ne pride do konca

come up neprehodni glagol
priti gor, narasti; priti na univerzo, v London; pojaviti se, nastati (vprašanje)
botanika vzkliti

come up against trčiti ob kaj, nastopiti proti
come up smiling pogumno prenašati
come up to segati do
come up to (the) scratch biti v formi, dobro se počutiti; ne se izmuzniti, izkazati se
come up with dohiteti

commencement [-mɑ̃smɑ̃] masculin začetek

au commencement v začetku, spočetka
dès le commencement takoj v začetku, od vsega početka
depuis le commencement jusqu'à la fin od začetka do konca
les commencements sont toujours difficiles vsak začetek je težak
commençons par le commencement začnimo (prav) od kraja!
heureux commencement est la moitié de l'œuvre dober začetek je (že) pol dela

commeō -āre -āvī -ātum shajati se, stekati se, odhajati in prihajati, potovati, (sem ter tja) hoditi, iti svojo pot, zahajati,

1. o bitjih
a) (o ljudeh): Pl., Ter., Plin. iun. idr., insula Delos, quo omnes undique cum mercibus atque oneribus commeabant Ci. kamor so prihajali, ad eos mercatores commeant C., illa via, quā omnes commeabant N., legatos commeare ultro citroque L., inter Veios Romamque nuntios commeare L., c. per hunc pontem ultro citroque Suet., c. invicem T.; v pass. brezos.: ut eā (viā) publice iretur, commearetur Ulp. (Dig.).
b) (o živalih): Varr., Iust., thynnis non commeantibus Plin., per maria terrasque c. Plin. (o pticah selivkah), in alienos fines non c. Plin. (o jelenih).
c) pren. (o poosebljenih abstr. pojmih): cuius in hortos … libidines omnium commearent Ci.

2. o stvareh
a) (o ladjah in vozovih) (do)pluti, križariti po morju, voziti (se): Suet., navis, quae ad ea furta, quae reliquisses, commearet Ci. ki bi dospela do … , quadrigae inter se concurrentes sine periculo commeare dicuntur Cu. da se morejo druga ob drugi mimo voziti, libero mari c. Cu.
b) (o bojnih napravah): nam illaec catapultae ad me crebro commeant Pl.
c) (o vodovodu): per quorum praedia ductus (aquae) commeat Cod. Th. teče.
č) (o svetovih, nebesnih telesih) premikati se, gibati se: sursum deorsum Ci., ultro citroque Plin.; pren.: animum esse per naturam rerum omnem intentum et commeantem Ci.
d) (o rastlinah): in alienas terras non c. Plin. ne dati se presaditi.
e) (o pismih in dogovorih) prihajati: crebro illius litterae ab aliis ad nos commeant Ci. ep., posse eodem Flacco internuntio sermones commeare T. s posredovanjem … se morejo dogovori sem ter tja nositi.
f) (o dihanju, glasu) prihajati in izhajati (odhajati): eadem (anima) commeabat recens assidue Plin., hanc (gulam) per vices operit, cum spiritus tantum ac vox commeat Plin., per alteram autem fistulam … spiritum a summo ore in pulmonem … commeare Gell.
g) (o duši) preseliti (preseljevati) se: animas de corporibus in aliorum animalium corpora commeare Lact., animas in alia nova corpora saepius commeare Min.

commissoire [kɔmiswar] adjectif

clause féminin commissoire (juridique) določba, katere izpolnitev privede do neveljavnosti pogodbe

Commodus -ī, m, popolno L. Aelius Aurelius Commodus Antōnīnus Lucij Elij Avrelij Komod Antonin, nav. samo L. Commodus Antoninus ali Commodus Antoninus ali kratko Commodus, rimski cesar od l. 186 do 192: Lamp., Aur., Eutr. Od tod adj. Commodius 3 Komodov: nonae Lamp. Commodiānus 3 Komodov: horti Lamp.