Franja

venire^*

A) v. tr. (pres. vēngo)

1. priti, prihajati:
venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
venire accanto, vicino približati se
venire di corsa priteči
venire dentro vstopiti
venire fuori iziti, biti objavljen
venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)

2. priti, prispeti:
venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
venire in fama zasloveti
venire ai ferri corti skočiti si v lase
venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
venire a morte umreti
venire a noia zdolgočasiti
venire in odio zasovražiti
venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
venire al sangue krvavo se spopasti
venire a sapere zvedeti kaj

3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
venire dal niente ekst. začeti iz niča

4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
venire al mondo roditi se
venire su rasti, razvijati se

5. iziti se; biti; stati:
venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
quanto viene? koliko stane?

6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
a venire prihodnji, bodoči
di là da venire daljni
appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec

7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)

8. pripadati, pritikati

9.
venire giù pasti, padati
venire meno omedleti; odpovedati

10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo

11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
viene lodata da tutti vsi jo hvalijo

B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi

C) m
andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja

ventilazione f

1. agr. vejanje

2. tehn. ventilacija, zračenje, prezračevanje:
ventilazione artificiale, meccanica, naturale, termica umetno, mehansko, naravno, toplotno prezračevanje

3. gradb. ventilacija

4. fiziol., med. ventilacija

5. meteor. ventilacija, gibanje zraka:
una giornata calda, senz'ombra di ventilazione vroč dan, brez najmanjše sapice

venturoso srečen; ugoden; viharen (vreme)

día venturoso srečen dan

ver|en¹ [é] (-na, -no) gläubig, religiös, dosledno: strenggläubig, globoko glaubensfest, tiefreligiös
verna duša v vicah arme Seele
dan vernih duš das Allerseelen, der Allerseelentag

véren believing; faithful; (pobožen) devout

vernih duš dan religija All Souls' Day

véren croyant; fidèle; exact; confiant

veren prepis (prevod) copie ženski spol (traduction ženski spol) exacte
vernih duš dan (religija) le jour des morts

véren rel creyente, fiel ; (točen) exacto

veren prepis copia f exacta
vernih duš dan (rel) día m de (los Fieles) Difuntos; día de las Animas

Versenkung, die, zatopljenost; pogrezanje; im Theater: pododrišče; figurativ in der Versenkung verschwinden priti v pozabo, izginiti v temi; aus der Versenkung auftauchen nenadoma (spet) priti na dan

very¹ [véri] pridevnik (verily prislov)
pravi

a very knave pravi lopov
he is the veriest vagabund on je pravi pravcati vagabund; lasten, sam, celó
my very son moj lastni sin, sam moj sin
his very brother did not know him njegov lastni brat ga ni spoznal; (izza the, this, that ali svojilnega zaimka) ta (oni itd.) isti, prav
the very day I arrived prav na dan, ko sem prispel
the very thing baš tisto pravo
that very day prav (še) istega dne
in this very room prav v tej sobi
at this very place prav na tem mestu
at the very end prav na koncu
from very egoism iz samega (čistega) egoizma
in the very heart of Europe prav v srcu Evrope
this is the very thing I want prav to potrebujem
it is the very last thing to do to je prav zadnja stvar, ki jo je treba narediti; čisti, pravi, točen
the very opposite čisto(pravo) nasprotje
on the very same day točno istega dne; (redko) legitimen, zakonit

ves vsa, vse all; whole; entire; total; complete

mi vsi all of us
vse, razen... all but...
vsa Slovenija all Slovenia
vsa dežela the whole country
po vsej Angliji all over England
vsa Evropa all Europe, the whole of Europe
po vsem svetu all over the world
na vseh straneh on all sides
vsa družba the whole (ali all the) company
vsa moja družina je tu all my family are here
(skozi) ves dan all day long, the whole day long
vsi in vsak all and sundry
vse moje življenje all my life
v vseh ozirih in all respects
po vseh štirih on all fours
vse mogoče all sorts, all kinds (of)
za ves svet ne not for all the world
z vso (možno) hitrostjo with all speed
vse mesto je bilo tam the whole town was there
vse je zaman it is all in vain, it is all to no avail
to je vse, kar lahko storim zate that's all I can do for you
vsi trije so krivi they are all three guilty
delati vso noč to work all night
preživeli smo skoraj ves julij na deželi we spent nearly the whole of July in the country
biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with fury
on je vse prej kot pošten he is anything but honest
hiša je vsa iz kamna the house is entirely of stone
to je vse, kar lahko rečem that is all I can say
prebral sem vso knjigo I have read the book from cover to cover
pripravljeni smo storiti vse zanj we are ready to do anything for him
razpravljati o vsem mogočem, samo ne o politiki to discuss anything but politics
tresti se po vsem telesu to tremble all over
ne delaj si skrbi, vse se bo uredilo! don't worry, it'll be all right!

ves¹ [ə] (vsa, vse)

1. der/die/das ganze (ves svet die ganze Welt, vsa ulica die ganze Straße, vse poletje der ganze Sommer, ves dan sem čakal ich habe den ganzen Tag gewartet)

2. (v vsem obsegu) aller, alle, alles (vsa sreča tega sveta alles Glück dieser Erde)
korenina vsega zla die Wurzel allen Übels
kljub vsemu trudu trotz aller Mühe
ob/kljub vsej dobri volji bei allem guten/gutem Willen
z vsem poudarkom mit allem Nachdruck
z vso jasnostjo mit aller Deutlichkeit
z vso resnostjo allen Ernstes
z vso silo mit aller Kraft
za vso prihodnost in alle Zukunft
privzdignjeno: all der/die/das (ves ta čas all die Zeit)
ves moj/tvoj … all mein/meine/meines, all dein/deine … (ves tvoj trud all deine Mühe, ves njun denar all ihr Geld)

3. s pridevnikom ganz, total (ves obupan ganz/total verzweifelt), über- (ves srečen überglücklich)
ves zadovoljen quietschvergnügt
ves pomirjen quietschfidel

4.
na ves glas lautstark, laut
na vso moč mit aller Kraft
za ves svet für alles in der Welt
na vsa usta vpiti: lautstark, hvaliti se: großmäulig
na vsa usta hvaliti pretirano: über den grünen Klee loben

5.
vsa čast! mein Kompliment! Hut ab! ( komu vor jemandem)
| ➞ → vsak, vse, vsi

vès, vsà, vsè tout, entier, total

ves kruh tout le pain
vse mesto toute la ville, la ville entière
ves Pariz tout Paris
ves svet le monde entier
vsa Jugoslavija toute la Yougoslavie, la Yougoslavie entière
ves (božji) dan toute la (sainte) journée
vso noč nisem zatisnil očesa je n'ai pas fermé l'œil de toute la nuit
vse dni tous les jours
ves čas tout le temps
iz vsega srca de tout (mon) cœur
mi vsi nous tous
skoraj vsi presque tous, la presque totalité
kljub vsemu malgré tout
biti ves iz sebe être hors de soi, être déchaîné, (od veselja) être transporté de joie

vès, vsa, vse todo; entero; total

ves Rim toda Roma
vse mesto toda la ciudad, la ciudad entera
vse todo
ves svet el mundo entero, (= vsi) todo el mundo
vsa Jugoslavija Yugoeslavia f entera, toda Yugoeslavia
ves (božji) dan todo el (santo) día
vse dni todos los días, a diario
za vse čase para siempre
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
vse to todo es(to)
iz vsega srca de todo corazón
mi vsi todos nosotros
oni vsi todos ellos
vsi smo enaki todos somos unos
vsi, ki ... todos los que..., (uradno) todo aquel que...; quienes
vsi skupaj todos juntos
kljub vsemu con todo

vesel [é] (-a, -o)

1. (dobre volje) froh, fröhlich, lustig, ki se rad smeje: lachlustig; dan, čas, dogodek: freudig, Freuden- (novica die Freudenbotschaft, dan der Freudentag)

2.
vesel česa froh über, erfreut, zelo: hocherfreut
biti vesel froh sein, sich freuen über, sich (einer Sache) freuen
|
veselo pričakovanje die Vorfreude (auf)
v veselem pričakovanju guter Hoffnung

vesél (-a -o) adj.

1. allegro, esultante, festoso, lieto:
skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose

2. contento, soddisfatto, felice:
biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti

3. bello, buono:
vesela novica bella notizia
Vesele praznike! buone feste!

4. pren. vivace, gaio, garrulo:
stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
veseli ptiči uccelli garruli

5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
vesele barve colori vivaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
PREGOVORI:
veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta

vestido moški spol obleka; ženska obleka, kostim

vestido de calle obleka za na cesto
vestido casero, vestido de cada día domača obleka (za vsak dan)
vestido de caza lovska obleka
vestido de ceremonia gala obleka
vestido dominguero, vestido de fiesta nedeljska, praznična obleka
vestido de medio tiempo, vestido de entretiempo, (Am) vestido de media estación prehodna obleka
vestido escotado (cerrado) dekoltirana (visoko zaprta) obleka
vestido de etiqueta državna obleka
vestido de serio družabna obleka
vestido de gala, vestido de ceremonia gala obleka
vestido de paisano civilna obleka
hacerse (ali encargar) un vestido dati si delati obleko
llevar vestido largo (corto) nositi dolgo (kratko) obleko
los vestidos dan honor obleka dela človeka

vetróven (-vna -o) adj. di, del vento; dei venti; ventoso:
vetroven dan giornata ventosa
vetroven sunek colpo, folata di vento
meteor. vetrovna lestvica scala dei venti
meteor. vetrovna roža rosa dei venti
meteor. vetrovna vreča manica a vento

vi

A) pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)

1. vas, vam:
vi sento benissimo odlično vas slišim
devo darvi ragione moram vam dati prav

2. (v funkciji etičnega dativa)
vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen

3. pleon.
chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?

B) pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil

C) avv. tu, sem; tam, tja; tod:
Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan

victoria [viktɔ́:riə] samostalnik
lahka dvosedežna kočija na 4 kolesa; avto s sklopno streho le nad zadnjimi sedeži
botanika vrsta lokvanja

victoria lawn vrsta batista
Victoria Viktorija (rimska boginja zmage)
Victoria Cross (kratica V. C.) Viktorijin križ (angleško odlikovanje za hrabrost, ki ga je uvedla kraljica Viktorija l. 1856)
Victoria Day (= Empire Day) 24. maj, rojstni dan kraljice Viktorije

victorious [viktɔ́:riəs] pridevnik (victoriously prislov)
zmagovit (over nad)
zmagoslaven

victorious day dan zmage
to be victorious zmagati