Franja

odléči -žem
1. odlaknuti, laknuti: bolniku je odleglo
2. popustiti: bolečina je odlegla
3. odustati, popustiti: odleči od svojih zahtev
4. koristiti, pomagati, donositi korist, biti na korist: hči ji doma veliko odleže; sin mu odleže za tri
sin mu zamjenjuje tri radnika
5. prestati, odustati, proći: jeza je odlegla; vročina bo kmalu odlegla

odletéti -im
1. odletjeti: odleteti z letalom; ptič je odletel z drevesa
2. odbiti se: žoga odleti od zidu
3. odskočiti: sekira odleti od grče
4. odleteti iz službe biti istjeran (-ter-) iz službe; glava mu bo odletela
izgubiće glavu; pri izpitu je odletel
na ispitu je propao

odnòsiti òdnosīm
I.
1. odnašati: odnositi materijal sa gradilišta
2. znašati: to mnogo odnosi
II. odnositi se
1. biti v razmerju: tri se odnosi prema pet kao šest prema deset
2. nanašati se: to se odnosi na tebe

odolijèvati odòlijevām (ijek.), odolévati odòlēvām (ek.) odolevati, ustavljati se, upirati se, biti kos komu, čemu, premagovati kaj, koga: slaba žena odolijeva tolikim snažnim ljudima

odòljeti odòlīm (ijek.), odòleti odòlīm (ek.) odoleti, ustaviti se, upreti se, biti kos čemu, premagati, obvladati kaj, koga: ne mogu više odoljeti njenim suzama; ne mogu da odolim čežnji, srcu svome

odstàjati odstòjim
1. prestati, stoje prebiti: odstajati predavanje
2. biti oddaljen, biti daleč: naša škola odstoji od glavne ceste

odstòjati odstòjīm
1. gl. odstajati
2. ekspr. uležati se: mora ispeći hostija, da malo odstoje i popuste
3. biti oddaljen, ne biti čisto zraven: peševi kaputa daleko su odstojali od mršava tela

òdsustvovati -ujēm
1. biti na dopustu
2. biti odsoten

òdvisiti -īm biti odvisen: sreća moga života odvisi o tebi, od tebe

ofender (raz)žaliti, raniti, škoditi, slabo ravnati z; odvraten biti

ofender a Dios grešiti
ofender la vista očem škoditi
ofenderse užaljen biti, zameriti

offēndere^*

A) v. tr. (pres. offēndo)

1. prizadeti, užaliti

2. raniti

B) ➞ offēndersi v. rifl. (pres. mi offēndo) biti prizadet, užaljen, čutiti se užaljenega

offenliegen^*, offen liegen* biti razgrnjen

offenstehen^*, offen stehen* biti odprt; jemandem biti prepuščeno (komu)

of-ficiō -ere -fēcī -fectum (ob in facere)

1. na(s)proti stopiti (stopati) komu, na(s)proti se postaviti (postavljati), na pot stopiti (stopati), pot zastaviti (zastavljati), pot zapreti (zapirati) komu, postaviti (postavljati) se po robu, upreti (upirati) se, zadel(ov)ati, zazid(av)ati, zastaviti (zastavljati) kaj: Varr., V., Lucr. idr., offecerat (sc. Alexander) apricanti (sc. Diogeni) Ci. je stal napoti, je bil v napoto, o. itineri hostium S., cum alii in angustiis ipsi sibi officerent S. so bili drug drugemu v napoto, umbra terrae soli officiens Ci. na pot stopajoča, o. auspiciis Ci. ali omnium prospectu (= prospectui) Auct. b. Afr. napoti (v napoto) biti, o. luminibus alicuius Ci., Icti. zazidati (zastreti) komu svetlobo; z acc.: o. adversariorum iter Auct. b. Afr.; pren.: mentis tuae quasi luminibus officit altitudo fortunae meae Ci. jemlje vid tvojim duševnim očem.

2. metaf. biti v napoto, prizade(va)ti, (o)krniti, škoditi (škodovati), (pre)kršiti, (pri)kratiti komu kaj, zmanjš(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), ugonobiti (ugonabljati): libertati, nomini L., eius gloria iam imperatoris famae officiebat L. je s svojim bliščem zatemnjevala, o. commodis alicuius S., officiunt frugibus herbae (plevel) V., lactucae officiunt claritati oculorum Plin., ei pecuniae vita Sex. Roscii obstare atque officere videtur Ci., offecti corporis sensūs Lucr.; v besedni igri: simulatio officio meis commodis officis et obstas Ci.; alicui non officere s quominus: Plin. iun.

3. narediti kaj čez kaj, prevleči, prekriti kaj s čim: proprio colori novum P. F.

of-fīrmō -āre -āvī -ātum (ob in fīrmāre)

I. trans.

1. narediti (delati) kaj trdno (trajno), utrditi (utrjevati), zavarovati, trdno zapreti (zapirati): fores perticā Ap., ostiis offirmatis serā Vulg.

2. metaf.: certum offirmare est viam me quam decrevi persequi Ter. vztrajati na poti, o. animum (suum) Pl., Pac. ap. Non., Plin. iun. osrčiti se, ojunačiti se, opogumiti, ohrabriti se, tute ipse tete offirma Acc. ap. Non. opogumi se, o. cor Vulg. srce zakrkniti. —

II. intr. osta(ja)ti pri čem (pri svoji misli), trdno držati se česa, trdno vztrajati, trditi svoje, svojeglav, trmoglav, trmast biti, (zatrdno) skleniti, odločiti se: quid agimus, soror, si offirmabit pater adversum nos? Pl., satis offirmatum quod mihi erat (kar sem si bil zabičal), id nunc me exorat Pl., offirmatus (trmoglav) mirā praesumptione Ap., o. animo Cat. zakrkniti (v srcu); z inf.: Ter., Iul. Val., offirmastin occultare, quo te immittas, pessume? Pl.; z ne: obseratis urbis suae claustris Abderitae eum, ne reciperent offirmaverunt Iul. Val. V enakem pomenu offirmare se: age, quaeso, ne tam offirma te Ter. ne bodi tako svojeglav (trmast). — Od tod adj. pt. pf. offīrmātus 3, adv. -ē

1. stanoviten: feram et perferam usque abitum eius animo forti et offirmato Pl.

2. (v slabem pomenu) svojeglav, zelo trdovraten (trmast): mihi videtur illius voluntas obstinatior et in hac iracundiā offirmatior Ci. ep., offirmate resistere Suet.

offrire^*

A) v. tr. (pres. ōffro)

1. nuditi, ponujati:
offrire il destro (di) ponuditi priložnost, možnost

2. obljubiti, obljubljati

3. ekst. podariti, darovati

4. dati, prikazati:
offrire il fianco pren. izpostaviti se nevarnosti, kritiki

5. ponujati; dati v prodajo

B) ➞ offrirsi v. rifl. (pres. mi ōffro)

1. ponuditi se, biti pripravljen

2. (presentarsi) ponuditi, ponujati se; biti na voljo, na razpolago

oleō -ēre -uī (nam. *odeō; prim. odor)

1. dišati, dehteti, vonjati: Pl., Plin., Iuv., Stat. idr., olentes menthae O., (sc. apium) olentia pascua V.; occ. smrdeti: Pl., Lucan., Mart., Icti. idr., olentis uxores mariti (= kozla) H.; metaf.: verba oblitterata et olentia T. zastarele. Skladi: dišati, vonjati po čem z abl.: Afr. ap. Non., nardo Pr., Arabo rore O., olentia sulphure stagna; še pogosteje z acc.: Ter., Varr., o. unguenta Pl., vina oluerunt Camenae H., pastillos Rufillus olet, Gorgonius hircum H., unguentum magis laudari, quod ceram quam quod crocum olere, videatur Ci., nihil o. Pl., Ci. ep.; z adj. in adv.: grave olens V. močno dišeč, suave olens V., Cat. prijetno dišeč, blagodišeč, bene o. O., Ci., male Pl.

2. metaf.
a) dišati po čem = razode(va)ti, ovajati, (po)kazati kaj: malitiam Ci., nihil peregrinum Ci., verba olent alumnum Q., Epicurus nihil (acc.) olet ex Academiā Ci. nič ne diši po Akademiji = Epikur ne pozna nič akadem(ij)skega duha.
b) dišati = da(ja)ti se čutiti (spozna(va)ti, zazna(va)ti), čutiti se, zlahka biti zazna(va)n, spozna(va)ti: olet homo quidam Pl. čutiti ga je, voham ga, aurum olet huic Pl. moj denar mu diši = čuti, da imam denar, illud non olet unde sit … ? Ci. ali temu ni lahko spoznati vzroka = ali to ne razodeva svojega vzroka?

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: olunt Petr., olat Afr. fr. olant, olĕre Pl.

omésti ométēm
I.
1. zmesti: pitanje ga je omelo
2. zadržati, biti zmoten: nisam još završio rukopis jer sam ometen drugim poslom
II. omesti se zmesti se: omeo se kao pile u kučinama

òminjati se -njēm se dial.
1. nemirno se premikati, biti nemiren: dijete se ominjalo i u smetnji prevrćaše po rukama vrećicu
2. ekspr. braniti se, biti v zadregi, omahovati

òmrcati -čēm biti ob mraku: u čemu omrče, u tome osviće v obleki, v kateri je zvečer, je tudi zjutraj