Franja

harina ženski spol moka; domače puder

harina de flor prva moka
harina lacteada mlečna (otroška) moka
hacer harina u/c zmleti kaj, razbiti
ésta es harina de otro costal to je nekaj čisto drugega
manjar de harina mlečna jed

Herculēs -is, redko -ī, m (iz gr. Ἡρακλῆς je v italskih narečjih po izpahu samoglasnika „a“ nastala obl. Hercles ali po drugi sklanjatvi Herclus, odkoder voc. Hercle; v lat. se je med c in l vrinil „u“) Hêrkul, v grški mitologiji sin Jupitra in Alkmene, rojen v bojotskih Tebah, soprog Dejanejre, najslavnejši grški junak, poseb. bojotski narodni heroj, vzor moške kreposti. Za svoje sodobnike si je pridobil največje zasluge s tem, da je uničeval divje zveri in roparje. Mikenski kralj Evristej mu je naložil 12 zelo težkih del (Herculis athla, gl. athlon), ki jih je vsa srečno opravil. Bojeval se je baje tudi na Zahodu in Vzhodu ter prišel celo v Indijo. Zaradi njegovih junaških del ga je Jupiter vzel v nebo, uvrstil med bogove in oženil z boginjo Hebo. Tirski in libijski Herkul je istoveten s feniškim Melkartom. Tacit ga enači z germanskimi, drugi pisci z egipčanskimi bogovi. Imeli so ga tudi za delitelja bogastva (gr. πλουτοδότης) in mu zato darovali desetino pridobljenega imetja. Bil je tudi spremljevalec in voditelj Muz (gr. μουσαγέτης): Pl., Varr., Ci., Lucr., H., Cu., Sen. tr. idr. Herculis uxor O., Herculis columnae, gl. columna, Herculis silva (v Nemčiji na vzhodu od Vezere) T., Hercules Musarum Suet. Pogosto voc. kot rotilna beseda = za Herkula, pri Herkulu, za boga, pri bogu, bogme, (za)res, resnično v obl.
a) hercules (Hercules): licet hercules undique omnes terrores impendeant Ci., valde hercules nobis laborandum est Ci., et hercules … nunc oneratum vestris fortunis hostem abire sinitis L., at hercules, munia militae … inpigre toleratis Cu.
b) hercule: at hercule aliquot annos … populus Romanus … maxima parte … imperii caruit Ci., neque ego, hercule, fur, ubi vasa praetereo sapiens argentea H., dignus, hercule, qui nunc quoque tantum … continentiae ferat fructum Cu.
c) hercle: perii hercle Ter., unde isti versus? dicam hercle Ci., absolutus sum novo hercle more Ci., per hercle rem mirandam Gell.; včasih v zvezi z drugimi zagotavljajočimi besedami: certe hercle Pl., Ter., hercle certo Pl., hercle sane ali sane hercle Corn., Ci.
č) meherculēs, mehercule, mehercle (v teh obl. je „me“ morda star. voc. pron. meus ali pa je mehercules, meherc(u)le elipt. izraz za „ita me, Hercules (Hercule, Hercle), iuves“): lubentius dixerim … mehercule quam mehercules Ci., ego mehercules hac sum suspicione percussus Ci., verum mehercule hoc, iudices, dicam Ci., servi mehercule mei si me isto pacto metuerent Ci., exercitus … mehercule magis strenuus quam felix S., pulcre mehercle Ter. — Pl. nom. Herculēs: Varr. fr., Verr. fr., Arn., Aug., gen. Herculum: Tert., dat. ali abl. Herculibus Varr. — Od tod adj.

1. Herculāneus (-ius) 3 herkulski: pars Pl. desetina, ki so jo odmerjali Herkulu, urtica, formicae Plin. največja (največje), nodus Sen. ph., ki ga je zelo težko razvozlati, mater (= nymphaea) Ap. h.; subst. Herculānia -ae, f, bot. = sidērītis: Ap. h.

2. Herculānus 3 herkulski = dolg, velik: pes Gell.

3. Herculeus 3 Herkulov, herkulski: labor H., hospes (= Kroton, ki je Herkula gostoljubno sprejel) O.; od tod urbs hospitis Herculei (= mesto Kroton) O., Herculea urbs O. = kampan(ij)ski Herkulaneum, Trachin O. ki ga je ustanovil Herkul, hostis (= Telephus, Herkulov sin) O., arcus, artus, vires, numen O., gens O., penates Sil., arbor V. (Herkulu posvečen) beli topol, clava Pr., litora Pr. ob kampan(ij)skem Herkulaneu, Oete Lucan., lacerti, tela, sagittae Val. Fl., fragor Val. Fl. veliko, silno, opes Val. Fl. pomoč, auxilia Val. Fl., natus in Herculeo Fabius lare Iuv., arces Mart., astrum Mart. ozvezdje Lev, audacia Iust., sacra Aur. Herkulovo bogoslužje.

4. Herculīnus 3 herkulski: Prisc.

hire² [háiə] prehodni glagol
najeti, dati v najem, vzeti v službo

to hire out dati v najem
to hire o.s. (out) to stopiti v službo pri
ameriško to hire in (ali on) sprejeti neko delo, stopiti v službo
hireed labo(u)r mezdno delo

hono(u)r¹ [ɔ́nə] samostalnik
čast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti
karte najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca
množina častni naslovi
množina odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostov

an affair of hono(u)r častna zadeva, dvoboj
to be an hono(u)r to biti v čast
to be on one's hono(u)r to; ali to be bound in hono(u)r biti moralno obvezan za kaj
pogovorno hono(u)r bright! častna beseda!, pri moji časti!
court of hono(u)r častno sodišče
a debt of hono(u)r častni dolg
to do (ali give, pay) hono(u)r to izkazati komu čast
to do s.o. the hono(u)r of počastiti koga s čim
to do the hono(u)rs of nastopati kot gostitelj
hono(u)r to whom hono(u)r is due čast tistemu, ki mu gre
an hono(u)rs degree posebno odlična diploma
hono(u)rs are easy obe strani dobita enako
with hono(u)rs even istega položaja
guard of hono(u)r častna straža
to give one's word of hono(u)r dati častno besedo
to have the hono(u)r of (ali to) šteti si v čast, da
in hono(u)r of s.o.; ali to s.o.'s hono(u)r komu na čast
(to render) the last (ali funeral) hono(u)rs (izkazati) poslednje časti
man of hono(u)r poštenjak
maid of hono(u)r dvorna dama
military hono(u)rs vojaške časti
on (ali upon) my hono(u)r pri moji časti
point of hono(u)r častna zadeva
to pledge one's hono(u)r dati častno besedo
to put s.o. on his hono(u)r sklicevati se na čast nekoga
the hono(u)rs of war vojaške časti (pri kapitulaciji)
Your Honour vaša milost (naslavljanje sodnikov)
hono(u)r is satisfied časti je zadoščeno
to be held in hono(u)r biti spoštovan
ekonomija to pay (ali do) hono(u)r to plačati v roku
ekonomija to meet due hono(u)r izplačati (menico)
ekonomija acceptance of a bill for the hono(u)r of častno priznanje menice

hrbét back

za mojim hrbétom behind my back
za hrbétom (figurativno) in the rear
hrbét roke (stola) back of a hand (of a chair)
hrbét knjige spine of a book
cestni hrbét camber
gorski hrbét ridge, spine, arête
imeti koga na hrbétu (figurativno) to have someone on one's back
imeti sovražnika za hrbétom to have the enemy in the rear
volkovi so mu bili za hrbétom the wolves were at his back
ležati na hrbétu to lie on one's back, to lie supine
naložiti komu breme na hrbét to lay a burden on someone's back
obrniti se na hrbét to turn over on one's back
obrniti komu hrbét (figurativno) to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cut someone
pasti na hrbét to fall on one's back
pisati na hrbét lista, dopisnice to write on the back (ali on the other side) of a leaf, of a postcard
obrekovati, opravljati koga za hrbétom to backbite
pokazati hrbét (zbežati) to turn tail; to run away (sovražniku from the enemy)
storil je to za mojim hrbétom he did it behind my back
(u)kriviti, upogniti hrbét (od starosti) to stoop (from old age), figurativno (klečeplaziti) to cringe, to fawn
zasaditi komu meč v hrbét to stab someone in the back
zavarovati si hrbét vojska to secure one's rear
bogu za hrbétom figurativno (daleč od sveta) at the back of beyond

humo(u)r¹ [hjú:mə] samostalnik
humor, razpoloženje, temperament, šegavost
množina norčije, šale
zgodovina telesni sok

in the humo(u)r for s.th. razpoložen za kaj, pri volji za kaj
good (ill) humo(u)r dobra (slaba) volja
out of humo(u)r slabe volje, ozlovoljen
sense of humo(u)r smisel za humor
when the humo(u)r takes him kadar je pri volji
zgodovina cardinal humo(u)rs glavni telesni sokovi (kri, sluz, žolč itd.)
aqueous (ali vitreous) humo(u)r steklovina v zrklu

humo(u)rsome [hjú:məsəm] pridevnik (humo(u)rsomely prislov)
muhast, svojeglav

idōneus 3, adv. -eē (etim. nedognana beseda) zadosten, dovolj dober, poklican, prikladen, pripraven, rabljiv, poraben, zmožen, sposoben, spreten, primeren, pristojen, ugoden, vreden. Rabi se

1. abs.: si minus idonei sunt, me non laedunt Ci., satis idoneum testem dicere audistis Ci. zanesljivo pričo, habes auctorem idoneum Ci. zadostnega, profiterer satis idoneum me esse defensorem Ci., accedat huc tempus idoneum Ci., idoneam causam nactus N., idoneum visum est dicere S. zdelo se je primerno, dux id. Vell. dovolj dober, id. debitor Plin. iun., Icti. zmožen plačati, conductor Plin. iun. dober najemnik, satis superque idonea clades Fl. = popoln poraz, scriptor id. Gell. dober, klasičen, navis, paries Icti. dovolj trdna, hereditas Icti. zadostna; subst.: minus idoneum praemio adficere Ci. manj vrednega, exemplum a dignis et idoneis ad indignos et non idoneos (= kazni vredne) transfertur S., cum idoneis colloqui L., idonea provinciarum T., pripravna mesta.

2. z določilom (čemu?), ki se izraža
a) z ad: Pl., L., Q., Suet., Ap., servos ad caedem idoneos emit Ci., teste homine nequam, verum ad hanc rem idoneo Ci., locus idoneus ad vim Ci. ali ad aciem instruendam C., ratio … ad iubendum et deterrendum idonea Ci.; redk. z in z acc.: idoneus in eam rem L., materiae in hoc idoneae, ut … Q., in nullam spem id. Sen. rh.
b) z dat.: Ci. ep., Q., castris idoneum locum deligit C., quoscumque moribus aut fortuna novis rebus idoneos credebat S., genus hominum minime militiae idoneum L., (verna) idoneus arti cuilibet H., vixi puellis idoneus H. miljenec (ljubljenec) deklet, non ego sum laudi, non natus idoneus armis Pr. nisem po rojstvu poklican nositi orožje, idonea nuptiis Ps.-Q. godna za možitev, dorasla za poroko, quod eam (legionem) maxime novis consiliis idoneam rebatur T. za najdovzetnejšo za nove (= uporniške) naklepe; z dat. gerundii: quae animalia … statim aëri tolerando idonea esse Lact.
c) s sup. na ū: manus ferrea et alia annexu idonea S. fr.
č) z inf.: fons … rivo dare nomen idoneus H. zadosti velik … , iam idonei spiritum trahere Sen. ph.
d) s finalnim stavkom, ki pa ima večinoma relat. obl. (idoneus se takrat nav. sloveni z: vreden): Pl., Ter., utrum ille … idoneus non est, qui impetret, … an … Ci., idonea mihi Laeli persona visa est, quae de amicitia … dissereret Ci.; redko stoji ut: nemo horum tibi idoneus visus est, … ut cum eo … communicares Ci. — Adv. idōneē

1. primerno, pravšnje, na primeren (spodoben) način: exordium est oratio animum auditoris idonee comparans ad reliquam dictionem Ci., nondum ad innitendum id. Ap.

2. zadostno, s primerno varnostjo: Icti., Tert. (s komp. idonius; gl. opombo).

Opomba: Komp. pravilno magis idoneus, le v pozni lat. idoneor Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.), in idonior Dig., Tert.; adv. komp. idonius Tert.

ill-favo(u)red [ílféivəd] pridevnik (ill-favo(u)redly prislov)
grd, neprijeten, nespodoben

ill-humo(u)red [ílhjú:məd] pridevnik (ill-humo(u)redly prislov)
zlovoljen, čemern; prepirljiv, zajedljiv

im-mānis (in-mānis) -e, adv. immāne in pozno immāniter (in [priv.], mānus dober, mil; prim. māne) nemil, neprijazen, grozen, in sicer

1. (po kakovosti, bistvu): strašen, strahovit, strahoten, divji, grozen, grozovit: Suet., Ap., Mel., Fl., immanis, quia non bonus, sed crudelis et terribilis, manum enim bonum dicitur, unde dii manes Isid., sed quid ego hospitii iura in hac inmani belua commemoro? Ci., inmanes aliae bestiae, aliae cicures Ci. divje … krotke, tam i. Hannibal Ci., Verres i. Ci., flumen, saxa V., inmanissimum monstrum Ci., ipse enim mansuetus, versus inmanis Ci., inmanes barbari Ci., i. gens, natio Ci., mores feri inmanisque natura Ci., i. avaritia S., consuetudo, crudelitas, libidines Ci., facinus Ci., V., scelus, terror Ci., ira inter hanc vitam perpolitam et illam inmanem quid interest? Ci.
a) subst.: inmania credebantur T. grozne stvari; pesn.: inmanis in antro bacchatur vates V. grozno besni, divja …
b) s sup. na -ū: immanis visu Val. Fl.; z inf.: constitit immanis cerni immanisque timeri Stat.; adv.: fluctus immane sonat V., leo hians immane V., immane fremunt torrentes Cl., immaniter saevire per ea loca Amm., immaniter vivere Aug.

2. (po zunanjosti, velikosti): čez mero velik, velikanski, ogromen, neizmeren, izreden: S. fr., Lucr., Vell., Ap., Eutr., idr., inmani corporum magnitudine homines C., i. corpus V., i. anguis L., tegumen immane leonis V., in tuis inmanibus poculis Ci., et illa fuit pecunia inmanis, haec parvola Ci., istius ingens inmanisque praeda Ci., i. antrum, barathrum, telum, volnus V., i. pondus V., templa Iovi inmania posuit V., (Herculis) … inmanibus actis O., immaniter clamare Gell.; pogosto v neutr. po gr. ἀμήχανον ὅσον: immane quantum grozno (je), kako zelo, prav zelo, silno: Civilis … inmane quantum suis pavoris indidit T., vino … acinaces inmane quantum discrepat H. (ind. stoji, ker se ta stalnemu besedilu podobni izraz ni več čutil kot odvisno vprašanje).

im-molō (in-molō) -āre -āvī -ātum (in, mola) „u-móčiti“ =

1. posuti ali potresti z daritveno moko (mola salsa): Cat., immolare est molā — id est farre molito — et sale hostiam perspersam sacrare Fest.

2. sinekdoha darovati, žrtvovati; abs.: L., Val. Max., anguis Sullae adparuit inmolanti Ci., cum pluribus dis inmolatur Ci. če se žrtvuje; z obj.: Hirt., Val. Max., Aur., hostiae maiores … ad tibicinem immolabantur. Ci. med igranjem na piščal, animalia capta i. C., quidam immolavit verrem Herculi Ph., barbara consuetudo hominum inmolandorum Ci.; žrtev stoji v abl.: Macr. Iovi singulis bubus i. L., quibus hostiis cuique deo inmolandum sit Ci. kaj in komu je treba žrtvovati.

3. metaf.
a) o duhovni žrtvi: humilitatem animae suae Deo Tert. darovati, cui curia, cui populus suffragiis immolat Tert. se (u)klanja.
b) „smrti posvetiti“ = umoriti, usmrtiti: (mustela mures) immolatos … avidis dentibus capacis alvi mersit tartareo specu Ph., Pallas te hoc volnere inmolat V.

im-morior (in-morior) -morī -mortuus sum -moritūrus v ali na kom (čem) umreti: illa sorori immoritur O. umre na sestrinem truplu, nequeunt consurgere et ipsis immoriuntur aquis O., im. tormentis Sen. rh., apes immoriuntur in melle Plin., vulneri immoritur manus Sen. tr. od rane premr(j)e, — otrpne, manus immortua Lucan. umirajoča, laxatis aura superstes velis im. Stat. poneha, inm. studiis H. (u)moriti se..., legationi Q.

imponer* (glej poner) naložiti (davke); komu naročilo (nalogo) dati; položiti na; dodati k; vlivati (spoštovanje); vložiti (denar); poučiti

imponer un castigo, un derecho naložiti kazen, davek
imponer dinero vložiti denar (v hranilnico)
imponer una obligación naložiti obveznost
imponer a uno en sus obligaciones koga v njegove (uradne) dolžnosti uvesti
imponer su opinión (a) komu svoje mnenje vsiljevati
imponer respeto vlivati spoštovanje
imponer silencio molk ukazati
imponer terror (a) koga (u)strahovati, terorizirati
imponerse (en, de) izučiti se v, seznaniti se z; dobiti sporočilo o
la necesidad se impone izkaže se za potrebno

impulsus -ūs, m (impellere)

1. sunek, udar, zadetek, zadetje (zadevanje): impulsu scutorum magnas copias pulsas esse audivimus Ci., corporum i. Plin., ianuae i. Sen. ph. trkanje na vrata, turbae i. Suet. naval, prerivanje, is ardor non alieno impulsu, sed sua sponte movetur Ci.; pl.: ventus inferiora repentinis impulsibus quatit Ap.

2. metaf. priganjanje, nagib, nagibanje, vpliv(anje): hoc egit impulsu meo, tuo, suo, eius … Ci. po … nagibu (vzgibu), impulsu eorum C., homines scelerati impulsu deorum terrentur furialibus taedis Ci. po božjem vpliv(anj)u, po božjem ukazu, impulsu libidinum … iura violaverunt Ci. gnani od … qui simili impulsu aliquid commiserint Ci. iz podobnega (notranjega) nagiba.

īnstrūmentum -i, n (īnstruere) pravzaprav kolekt.

1. orodje, oprema, oprava; redko = posamezno orodje, priprava: omne instrumentum aratorum vendidit Ci., in agris minore instrumento remanere Ci., z manj orodja, hostium spolia … in instrumento … Verris nominabatur Ci. med hišno opremo (pohištvom), instrumentum militare C. oprava, orožje, belli Ci., sutor abiecto instrumento H. rokodelsko orodje, i. villae Ci., rusticum Ph., regium Suet., regale Iust., venatorium Plin. iun., hibernorum C., unius mensae Sen. ph., triumphorum Suet. oprava za triumfe v gledališču, imperii Suet. listine, senatski sklepi, sklepi narodnih zborov idr. (ki so jih hranili na Kapitol(ij)u); pl. redek in pesn.: instrumenta necis O. priprave za … , imbellium deliciarum vile i. Cu. = lira, i. corporis Col., ciborum Plin. usta, zobje idr., argentea culinarum Iust., bellica Sen. ph., flagella ceteraque servilis metus instrumenta Iust. orodje za kaznovanje, flagitiosi operis instrumenta Ap. (o spolovilih).

2. occ.
a) obleka, noša: anilia demit instrumenta sibi O., i. luxuriae Iust.
b) okrasek: felices ornent haec instrumenta libellos O.

3. metaf.
a) pripomoček, pomagalo, pospešilo, pospeševalo, (pomožno) sredstvo: cum instrumenta virtutis in libidine consumeret Ci., ut instrumentum bonitati quaerere videretur Ci., quanta instrumenta habet ad obtinendam sapientiam Ci., instrumenta luxuriae S. sredstva razkošja, amici, imperii instrumentum T., instrumenta oratoris Q. spretnost in umetnost, instrumenta vitae nitidioris Plin., senectutis Amm.
b) dokaz(ilo), pričevanje, spričevalo: ut praeclarum i. tribunatūs ad aliquem deferre posses Ci., litis Q., publicum Suet.

interès interés m

iz interesa por interés
v interesu vseh, v splošnem interesu u en interés de todos, en interés general
javni interes interés público
čuvanje interesov salvaguardia f de los intereses
zastopanje interesov representación f de intereses
to je v Vašem interesu es de interés para usted, es en interés de usted
v Vašem interesu je, da to napravite está en su interés el hacerlo
imeti interes za tener interés (ali interesarse) (za en)
(po)kazati interes za mostrar interés por
nimam interesa za to no tengo ningún interés en ello
zbuditi interes suscitar (ali despertar) interés

interpositiō -ōnis, f (interpōnere)

1. postavljanje (vmes) med kaj: columnarum interpositiones Vitr. stebrišče, stebrovje, postebrje, postolpje.

2. metaf.
a) vtikanje, vključevanje ali vpletanje (oseb v govoru): certarum personarum Ci.
b) vtikanje, vstavljanje, vrivanje (besed): novorum Q.; meton. vstavljena beseda, črka, mesto, vtik(ljaj), vstavek, vrivek, vmet: una i. Ci. ep., „alituum“ per inter positionem additā u protulit Virgilius VIII. (= 8, 27) Prisc.; poseb. vstavek, vrivek (parenteza): Q., Macr.

ionization [aiənaizéišən] samostalnik
fizika ionizacija

ionization ga(u)ge ionizacijski manometer

irriter [-te] verbe transitif (raz)dražiti; vznevoljiti, razburiti, razkačiti; médecine dražiti, povzročiti rahlo vnetje

s'irriter postati razdražen, nestrpen, razburljiv, nevoljen; (u)jeziti se (de quelque chose zaradi česa); médecine vneti se
irriter la soif povzročiti, zbuditi žejo, napraviti žejnega
s'irriter du retard des invités jeziti se zaradi zamude gostov
être irrité biti nevoljen, biti jezen