Franja

progesteron samostalnik
biokemija (ženski spolni hormon) ▸ progeszteron, sárgatesthormonMed nosečnostjo se koncentracija estrogena kot progesterona močno povečata. ▸ Terhesség alatt erősen megnő mind az ösztrogén, mind a progeszteron koncentrációja.

pudor -ōris, m (pudēre)

1. občutek sramu, občutek za sram, čut za sramežljivost, sram (= čut, ki nam brani storiti ali reči kaj, zaradi česar bi nas mogel kdo grajati; prim. pudīcitia) = spolni sram, spolna sramežljivost, plašnost, plašljivost, boječnost, bojazen, zadrega: Sen. rh., Aug. idr., moderator cupiditatis pudor Ci., natura pudorque meus Ci. prirojena mi plašnost, ad dicendum impedimento est aetas et pudor Ci. mladostna plašnost, pudore posito O. brez sramu, si pudor est O., Pr. če te je sram, si ullus pudor est Mart. če te je kaj sram, si quis pudor V. ali si quis est pudor (sc. vobis) Val. Max. če imate kaj sramu, sit pudor Mart. sram te bodi, sramuj se; s subjektnim gen.: adulescentuli Ci.; z objektnim gen.: civium Enn. pred državljani, paupertatis H. zaradi uboštva, famae Ci. strah glede ogovarjanja, bojazen za dobro ime, detrectandi certaminis pudor L., quo (= cuius rei) pudore adducti C.; pudor est ali pudori est ali pudor habet aliquem z inf.: = pudet aliquem, pudor est referre O., pudori est narrare O., dum me pudor habet … illa proferre mysteria Arn.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, obzir(nost); z objektnim gen.: patris Ter., divûm Sil.
b) čut za osebno čast, pravico, zakon = čustvo poštenja, čut za poštenje, poštenost, vestnost: homo summo honore, pudore Ci., adeo omnia regebat pudor L., ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.
c) čistost, krepost, čednost, neoskrunjenost: pudorem proicere ali tollere Lact., oblita pudoris O., deus rapuit (sc. virginis) pudorem O., membra, quae tibi pudorem abstulerunt (= mentula) O.; pesn. pooseb. Pudor -ōris, m Púdor = Sram, bog čistosti: V.

3. meton.
a) spoštovanje, ki ga komu izkazujejo drugi, čast, poštenje, dobro ime, dober glas, sloves, ugled, veljava: defuncti Plin. iun., pudorem suum purgare Icti.
b) vzrok za sram, vzrok sramovanja, sramota: tenebris pudorem celat O., removere pudorem O., cum pudore populi L. ljudstvu v sramoto, pro pudor! Mart., Petr., Stat., Val. Fl., Fl. o(j), sramota! o(j) kakšna sramota!, pro pudor imperii! Sen. ph. (za vladarstvo, za oblast(nike)), amicitiam sibi pudori esse L. prijateljstvo mu je v sramoto, prijateljstvo ga sramoti, nec pudor est O. ni se treba sramovati, ni sramota (sramotno).
c) rdečica, starejše čr(m)ljenec od (zaradi) sramu: famosus O.; metaf. rdečica kože sploh: Cl.
d) sram = spolovilo: pudor ubique vestitur Tert.

rapport [rapɔr] masculin donos; dohodek; poročilo, referat; spričevalo; izjava; razmerje, odnos; zveza; ozir; pluriel zveze, občevanje

de bon rapport donosen, rentabilen
en rapport avec v razmerju z
par rapport à kar tiče, kar zadeva, v primeri z
sous le rapport de s stališča, kar tiče
sous tous les rapports v vsakem pogledu, oziru
sur le rapport de po izjavi, po izpovedi
rapport d'affaires, commercial poslovno poročilo
rapports pluriel d'affaires, de commerce, d'amitié poslovne, trgovske, prijateljske zveze
rapport de causalité, causal vzročna zveza
rapport de coexistence pacifique odnos miroljubne koeksistence
rapport d'expert strokovno mnenje, poročilo, ekspertiza
rapport de gestion upravno, računsko poročilo
rapport intime intimna zveza, odnos; pluriel spolno občevanje; spolni odnosi
rapport médical zdravniški izvid
rapport quotidien, mensuel, annuel dnevno, mesečno, letno poročilo
rapport de service, de travail službeno, delovno razmerje
rapports sexuels spolni odnosi
rapport sur la situation générale poročilo 0 splošnem položaju
emploi masculin d'un grand rapport zelo donosna služba
maison féminin de rapport hiša z najemniškimi stanovanji
terres féminin pluriel de rapport navožena zemlja
avoir rapport à quelque chose nanašati se na kaj
avoir (un) rapport imeti marsikaj skupnega (avec s)
élaborer, rédiger, présenter un rapport izdelati, redigirati, predložiti poročilo
entrer en rapport avec stopiti v zvezo z, v stik s
entretenir des rapports vzdrževati zveze, odnose
être en rapport biti v zvezi
être en plein rapport biti donosen
faire un rapport (écrit) sur napraviti (pismeno) poročilo o
mettre en rapport spraviti v zvezo (avec s)
rompre, cesser tous rapports avec quelqu'un prekiniti vse zveze, odnose s kom

ród (-ú) m

1. stirpe, ceppo; lignaggio, famiglia, discendenza, origine:
rod po materini strani discendenza in linea materna
biti plemiškega, meščanskega, kmečkega rodu essere di nobile lignaggio, di estrazione borghese, di origine contadina
biti po rodu Slovenec essere sloveno di origine, oriundo sloveno

2. generazione:
otroci so četrti rod izseljencev i figli appartengono alla quarta generazione di emigrati
trije rodovi zdravnikov v rodbini tre generazioni di medici in famiglia

3. popolo, nazione

4. gente, stirpe, razza:
mlajši rod ima rad rockovsko glasbo i giovani amano il rock
človeški rod la razza umana, gli uomini

5. voj. arma

6. biol. (sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva) genere

7. hist. gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ljudske pesmi so se širile iz roda v rod i canti popolari si diffusero di generazione in generazione
ta bolezen je pri njih v rodu questa è una malattia ereditaria della loro famiglia
biol. spolni, nespolni rod riproduzione sessuata, asessuata
meteor. rod oblakov nubi di forma simile
bibl. otroci Abrahamovega rodu i figli, la discendenza di Abramo, gli ebrei

seksualn|i (-a, -o) Sexual-, Sex- (zločinec der Sexualtäter, delikt das Sexualdelikt, turizem der Sextourismus, etika die Sexualethik, orgija die Sexorgie, praktika die Sexpraktik, sfera die Sexualsphäre)
trgovina s seksualnimi pripomočki der Sexshop, die Sexboutique
| ➞ → spolni

sekundáren (-rna -o) adj.

1. secondario, marginale:
biti sekundarnega pomena essere di importanza secondaria

2. secondario:
arhit. sekundarna os trasversale
fiz. sekundarne barve colori secondari
ekon. sekundarne dejavnosti settore secondario
med. sekundarne krvavitve emorragie secondarie
kem. sekundarni alkohol alcol secondario
fiziol. sekundarni spolni znaki segni sessuali secondari
elektr. sekundarno navitje avvolgimento secondario

sex [seks]

1. samostalnik
(prirodni) spol; rod, moški, ženske

the fair (gentle, weaker, softer) sex nežni spol, ženske
the sex hudomušno ženske
the sterner (stronger) sex moški spol, moški; spolna privlačnost, seksipil; spolnost, erotičnost, seksus, spolni nagon, spolno življenje

2. pridevnik
spolen, seksualen

sex cell spolna celica
sex education spolna vzgoja
sex hygiene spolna higiena
sex life spolno življenje
sex organ spolovilo

3. prehodni glagol
določiti spol

to sex a skeleton določiti spol okostnjaku

sexual spolen

instinto sexual spolni nagon
acto sexual spolni akt

spol|en [ô] (-na, -no) geschlechtlich; geschlechtig
| ➞ → spolni

spôlen sexuel, génital; vénérien

spolni akt acte sexuel
spolno bolan atteint d'une maladie vénérienne
spolna bolezen maladie vénérienne (ali des parties génitales)
spolni nagon instinct sexuel
spolno občevanje rapports sexuels, relations sexuelles (ali intimes), commerce charnel
spolni organi organes génitaux
spolna vzgoja éducation (ali initiation) sexuelle
spolna zrelost maturité sexuelle, puberté ženski spol
spolno življenje vie sexuelle

spôlen (-lna -o) adj. biol. sessuale; sessuato; genitale; med. venereo:
spolni razvoj sviluppo sessuale
spolna zrelost maturità sessuale
spolni nagon istinto, stimolo sessuale
med. spolne bolezni malattie veneree
biol. spolna celica gamete
zool. spolna dvobarvnost dicromismo sessuale
spolna nemoč impotenza (sessuale)
spolna sla sensi
spolna združitev, spolno občevanje coito, copula; evf. amplesso; jur. congresso carnale
anat. spolna žleza gonade; ghiandola germinale
spolno zlorabljanje mladoletnic abuso sessuale di ragazze minorenni
spolni hormon ormone sessuale
spolni organi organi genitali
spolni sprevrženec invertito
spolno dražilo afrodisiaco
biol. spolno razmnoževanje riproduzione sessuata
spolno samozadovoljevanje masturbazione; vulg. sega

spôlen sexual; genital; venéreo

spolni akt, spolna združitev acto m sexual, coito m, cópula f (carnal)
spolna bolezen enfermedad f venérea
spolno bolan atacado de una enfermedad venérea
spolni nagon instinto n; sexual
spolno občevanje relaciones f pl sexuales, comercio m carnal
spolna privlačnost atractivo m sexual
spolni organ órgano m sexual, órgano genital
spolna sla apetito m (ozir. placer m) sexual
spolna vzgoja educación f (ali iniciación f) sexual
spolne značilnosti caracteres m pl sexuales
spolna zrelost pubertad f
spolno življenje vida f sexual

stereotip samostalnik
1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip képV Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.

sub-sternō -ere -strāvī -strātum (sub in sternere)

1. po(d)stlati (po(d)stiljati), nastlati (nastiljati), razgrniti (razgrinjati), razprostreti (razprostirati), nasuti (nasipati, nasipavati), podsuti (podsipati), podstreti (podstirati), po(d)grniti (po(d)grinjati), podložiti (podlagati): ulvam ovibus Ca., verbenas Ter., simul ac casias et nardi lenis aristas … substravit (sc. Phoenix) … se super imponit O., substernere semina hordei Col., folia, pelles cervorum Plin., fucus marinus … qui conchyliis substernitur Plin., ignaro mater substernens se (v spolni odnos) inpia nato Cat., substernere robora (hrastove hlode) Plin.; abs.: male substravisse pecori Plin.; brezos.: pecori diligenter substernatur Ca.; pt. pf. substrātus 3 podstrt, ležeč pod čim, razprostrt, razširjen: substratus (po novejših izdajah subtractus) Numida mortuo superincubanti Romano vivus L., substrato nigerrimi coloris Plin., ponti aequora substrata aetheriis ingentibus oris Lucr., pelage multa et late substrata Lucr.

2. occ.
a) postlati (postiljati), pripraviti (pripravljati) komu posteljo: confingunt nidos … occultandis habilīs et substernendis mollīs Plin.
b) podložiti (podlagati) = spodaj (o)blaziniti, (po)trositi, posuti (posipati, posipavati), pokri(va)ti s čim: gallinae avesque reliquae … cubilia sibi nidosque construunt eosque quam possunt mollissime substernunt Ci., substernere solum paleis Varr., fundamenta calcatis carbonibus Plin.

3. metaf. podložiti (podlagati) = podvreči, podmeta(va)ti, da(ja)ti pod kaj, (po)nuditi (ponujati), poda(ja)ti, žrtvovati, prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), izpostaviti (izpostavljati) ipd.: omne corporeum animo Ci., totam rem publicam libidini suae Ci., delicias multas Lucr., natura insidians pontum substravit avaris Pr., substernere homines elephantis Val. Max., pudicitiam alicui Suet.

ščegetavček samostalnik
anatomija (ženski spolni organ) ▸ csiklóSopomenke: klitoris

Talās(s)iō -ōnis, m in Talās(s)ius -iī, m in Talāssus -ī, m Talásio(n), Talás(ij), ženitovanjski vzklik že v Romulovem času. Pomen vzklika je nedognan. Varr. ga izpeljuje iz ϑάλασσα (Venus marima), Plutarh iz ταλαρός (košarica zaročencev), L. pripoveduje, da se je Talasij imenoval neki senator, ki so mu pri ugrabitvi Sabink odkazali najlepšo ugrabljenko; nekateri so besedo izpeljevali tudi iz ϑάλαμος. Talasij je za Rimljane, kar je za Grke Hymenaios, ženitovanjski bog; od tod servire Talassio Cat. poročiti se, Talassionem verbis dicere non Talassionis Mart. svatbo opisovati z nesvatovskimi besedami, nec defuerunt tua verba, Talasse Mart.; kot izraz za spolni odnos: Mart. (12, 95, 5).

testosteron samostalnik
biokemija (moški spolni hormon) ▸ tesztoszteron

tešíti (-ím) imperf. ➞ potešiti

1. consolare, confortare, rincuorare:
tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma li confortava il pensiero che presto sarebbero tornati a casa

2. saziare:
tešiti lakoto sfamarsi, levarsi la fame
tešiti žejo dissetarsi, levarsi la sete
tešiti spolni nagon soddisfare l'istinto, la pulsione sessuale

úd limb; member

udje pl limbs pl, extremities pl
ki ima ude membered
brez udov memberless
spolni (moški) úd penis, pl penes
umeten úd artificial limb
ohromitev udov paralysis, palsy
imeti hrome ude to be paralytic (ali paralysed, palsied)
imeti zdrave úde to be sound of limb

úd (-a) (pl. údje, údi) m

1. anat. membro (pl. membra); arto, estremità:
pretegniti, razgibati ude sgranchire le membra
spodnji, zgornji udje estremità inferiori, superiori
(moški) spolni ud membro virile, pene
pren. cel dan prekladati ude po postelji poltrire tutto il santo giorno sotto le coltri

2. star. (član) membro (pl. membri)