Franja

praeter-lambō -ere (praeter in lambere) „mimogrede (ob)lizati“, (o reki) mimo teči: Mosa fluvius praeterlambit (sc. oppidum) Amm., sed ad perpetuandam gloriam recte factorum praeterlambere Tiberis intersecans urbem Amm.

prestopíti (na drug vlak) cambiar de tren ; (k drugi veri) convertirse

prestopiti k drugi stranki cambiar de partido, fam cambiar (de) casaca, volver (la) casaca
prestopiti bregove (o reki) desbordarse; (zakon) infringir, transgredir, violar
ne bom prestopil njegovega praga no (tras)pasaré el umbral de su casa

prō-verbium -iī, n (verbum)

1. pregovor, rek, reklo, prislóvica: Varr., Q., Suet., Gell., Lact., veteri proverbio Ci. po starem pregovoru, in proverbium vēnit L. ali in consuetudinem proverbii vēnit Ci. = in proverbium cessit Plin. = in proverbium tractum est Front. prišlo (prešlo) je v pregovor, proverbio increbuit L. je postalo navaden pregovor, pogosto se rabi (je v rabi) kot pregovor, esse in proverbium Vulg., quod est Graecis in proverbio Ci. kar je pri Grkih pregovor, kar pri Grkih velja za pregovor, ut est in proverbio Ci., ut proverbium loquitur Amm. ali ait Ap. kakor pravi (veli) pregovor.

2. v širšem pomenu
a) (iz)rek: proverbia laudis Vulg. hval(il)ni reki.
b) prispodoba, prilika, uganka: Vulg.

rečno pristanišče stalna zveza
(na reki) ▸ folyami kikötő

régate [regat] féminin

1. mornarska kravata

2. pluriel, marine regata, veslaška tekma; tekma jadrnic

régates sur mer, sur lac, en rivière regata na morju, na jezeru, na reki
participer à des régates udeležiti se regate

regulacíjski (-a -o) adj. di regolazione, regolatore:
regulacijska dela na reki opere di regolazione del fiume
urb. regulacijski načrt piano regolatore

rek [é] moški spol (-a …) der Spruch, das Sprichwort, der Kernspruch, Sinnspruch; (aforizem) der Aphorismus
pregovori in reki der Sprichwörterschatz

rek|a¹ [é] ženski spol (-e …) geografija der [Fluß] Fluss (alogena [Fremdlingsfluß] Fremdlingsfluss, gorska [Gebirgsfluß] Gebirgsfluss, kanjonska [Cañonfluß] Cañonfluss, kraška [Karstfluß] Karstfluss, mejna [Grenzfluß] Grenzfluss, podzemna [Höhlenfluß] Höhlenfluss), (veletok, tok) der Strom
… reke [Fluß] Fluss-
(breg das [Flußufer] Flussufer, izvir die [Flußquelle] Flussquelle)
po reki auf dem [Fluß] Fluss, transportirati: auf dem [Flußweg] Flussweg
po reki navzdol [flußabwärts] flussabwärts, den [Fluß] Fluss hinunter, stromabwärts, stromab
po reki navzgor [flußaufwärts] flussaufwärts, den [Fluß] Fluss hinauf, stromauf
regulacija rek gradbeništvo, arhitektura der [Flußbau] Flussbau
figurativno reka pozabljenja Strom des Vergessens/der Vergessenheit

réka river

réka Temza the River Thames
réka Hudson ZDA Hudson River
struga réke Save the bed of the River Sava
brez rék riverless
bogat z rékami rich in rivers
ležeč ob réki riparian
izvir réke river head
ustje réke river mouth
po réki navzdol downriver, downstream
po réki navzgor upriver, upstream
gornji tok (z izvirom) réke the headwaters of a river
velika réka large river, waterway
promet na réki river traffic
mreža rék river system
réke lave rivers pl of lava
réka ognja, krvi river (ali stream) of fire, of blood
v rékah dreti v... to stream into...
iti čez réko to cross the river
réka izvira v... the river rises in...
veslati po réki navzgor (navzdol) to row upstream, upriver (downstream, downriver)

réka rivière ženski spol ; (velika, ki se izliva v morje) fleuve moški spol

po reki navzdol en aval de (ali en descendant) la rivière
po reki navzgor en amont de (ali en remontant) la rivière (ali le fleuve)
reka ljudi foule ženski spol d'hommes, foule ženski spol (de gens), multitude ženski spol, affluence ženski spol, flot humain
obrežna reka fleuve côtier

réka río m

po reki navzdol (navzgor) aguas abajo (arriba)
reka ljudi oleada f de gente

rencontrer [rɑ̃kɔ̃tre] verbe transitif srečati (tudi sport), naleteti na, zadeti ob; dobiti pod roke

se rencontrer srečati se, sniti se, sestati se, seznaniti se; trčiti; stekati se (dve reki); figuré najti se, dogoditi se, primeriti se; spopasti se, dvobojevati se; figuré biti istega mnenja
rencontrer des difficultés naleteti na težave
il a rencontré fortuitement un ami slučajno je srečal nekega prijatelja
rencontrer juste zadeti žebljico na glavico, dobro pogoditi
rencontrer de l'oppasition, de l'incompréhension naleteti na nasprotovanje (odpor), na nerazumevanje
cela ne se rencontre pas tous les fours to se ne sreča, dogaja vsak dan
son regard rencontra le mien najina pogleda sta se srečala, spogledala sva se
il recula et rencontra le mur umaknil se je nazaj in zadel ob zid
notre projet a rencontré une violente opposition naš predlog je naletel na hud odpor
deux voitures se sont rencontrées à un croisement dva avtomobila sta trčila na križišču
les grands esprits se rencontrent veliki duhovi imajo iste ideje
nous nous sommes, déjà rencontrés midva (mi) sva (smo) se že srečala (srečali), se že seznanila (seznanili)
s'il se rencontrait des obstacles imprévus če bi se pojavile nepredvidene zapreke
il n'y a que les montagnes qui ne se rencontrent pas (figuré) že nanese, da se srečajo najbolj oddaljene si osebe

ribolov samostalnik
(lovljenje rib) ▸ halászat, horgászás, halfogásV Evropi se je športni ribolov na krapa začel šele v 19. stoletju. ▸ Európában a ponty sporthorgászata csak a 19. században kezdődött meg.
Včeraj se je začela sezona ribolova na postrvi. ▸ Tegnap kezdődött a pisztránghorgászati szezon.
Sopomenke: ribištvo
Povezane iztočnice: gospodarski ribolov, talni ribolov, športni ribolov

rijèka ž (ijek.), réka ž (ek.) reka: velika, duboka, hladna, bistra rijeka; duž -e ob reki; niz -u po reki navzdol; uz -u po reki navzgor

río moški spol reka, velereka, veletok; tok

río abajo (arriba) po reki navzdol (navzgor)
allí va todo a río revuelto (fig) tam vlada največja zmeda
¡al río! proč s tem!
a río revuelto, ganancia de pescadores v kalnem je dobro ribariti
cuando el río suena, agua lleva (fig) kjer je dim, je tudi ogenj; v vsaki govorici je nekaj resnice

risalire^*

A) v. tr. (pres. risalgo) iti, hoditi nazaj gor; iti, pluti proti toku:
risalire le scale iti gor po stopnicah
risalire il fiume pluti po reki navzgor

B) v. intr.

1. ponovno se vzpeti, vzpenjati:
risalire a cavallo ponovno zajahati konja

2. pren. podražiti se

3. pren. (v mislih) vrniti se, vračati se; slediti:
risalire alla causa del fenomeno slediti pojavu do njegovega vzroka

4. seči, segati (nazaj):
gli affreschi risalgono al trecento freske segajo v štirinajsto stoletje

river¹ [rívə]

1. samostalnik
reka; potok (tudi figurativno)
figurativno velika množina

the river Thames britanska angleščina reka Temza
Hudson River ameriško reka Hudson
down the river po reki (vodi) navzdol
up the river po reki (vodi) navzgor, proti vodi
river of tears potok solz
rivers of lava reka lave
to cross the river iti čez reko, figurativno umreti
to sell s.o. down the river ameriško, sleng popolnoma koga na cedilu pustiti, prevarati, izdati, zlorabiti
to send s.o. up the river ameriško, sleng vtakniti koga v ječo, v zapor

2. pridevnik
rečni

river mouth ustje reke
river traffic rečni promet
river rat sleng tat, ki deluje zlasti na rečnih bregovih
River Brethren amerikanska baptistična sekta

rivière [rivjɛr] féminin reka (ki teče v drugo reko); sport jarek z vodo (pri konjskih dirkah)

sur la rivière (neposredno) ob reki
rivière côtière, de montagne, profonde, navigable (ali: marchande), souterraine obalna, gorska, globoka, plovna, podzemeljska reka
rivière de diamants diamantna ogrlica
se baigner, pêcher dans une rivière kópati se, loviti ribe v reki
la rivière est en crue reka narašča
passer, traverser une rivière iti čez reko
porter l'eau à la rivière (figuré) nositi vodo v Savo

row¹ [róu] samostalnik
veslanje; vožnja, izlet s čolnom na vesla

to go for a row on the river iti na veslanje (čolnarjenje) na reki

sagāx -ācis, abl. -ī (redkeje -e), neutr. pl. -ia, gen. -ium, adv. sagāciter (prim. sagiō)

1. ostre čute imajoč, ostročuten, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten), poseb. oster voh imajoč, ostrovoh, dobro (lahko) sleden (sledilen, sledeč): PL. idr., canis ENN. FR. (pes) krvosledec, sledni (sledilni) pes, ex quo ... sagaces dicti canes CI., catus, Ichnobates (pes) sagax O., venandi sagax virtus O., Umber nare sagax SIL., nare sagaci captent auras SEN. TR. – Adv. sagāciter = ostro, ostročutno, tankočutno, tanko: canes si advenientem sagaciter odorantur COL., sagacius unus odoror H., vultures sagacius odorantur PLIN., sagacissime olfacere PLIN.; z gen.: naris sagax LUCR.; o drugih čutih
a) tanek (tenek, dober, oster, izostren) sluh imajoč, ostroúh, ostroslušen, tankoslušen (tenkoslušen), tankoslúh (tenkoslúh): canibus sagacior anser O.
b) tanek (tenek, izostren, prefinjen, rafiniran, občutljiv) okus imajoč, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten): palatum sagacissimum PLIN.

2. metaf. bistroumen, ostroumen, tankoumen (tenkoumen), moder, bister, bistroviden, prodoren, premeten, prebrisan, prekanjen, zvit: MART., EUTR., P. F. idr., homo animal sagax CI., hospites H., curae H. modra skrb(nost), mens CI., LUCR., animus LUCR., PLIN., ratio LUCR., ingenia sagaciora IUST., sagacissimus ad suspicandum CI., viro ... in coniectura sagacissimo IUST.; z abl.: civitas rimandis offensis (v raziskovanju, zasledovanju razžalitev) sagax T., sollertia occultandis fraudibus sagax PLIN.; z gen.: SIL., IUST., AMM. idr., utilium sagax rerum ... sententia H. s koristnimi nauki bogati reki, rerum naturae sagacissimus COL.; pesn. z inf.: sagax ventura videre O. bistro (bistrovidno) spoznavajoč prihodnost. – Adv. sagāciter premeteno, ostro, natančno, natanko, temeljito: duo duces sagaciter moti sunt L., sagaciter pervestigare CI., sagaciter perspicere naturam alicuius SUET., tu sagacius odorabere CI., ut odorer, quam sagacissime possim, quid sentiant CI., cum sagaciter fuerit intuitus Q., sagaciter prospecturus omnia AP.