Franja

Cēphīsos (Cēphīsus) -ī, m (Κηφισός) Kefiz

1. beotska reka, ki se izliva v Kopajsko jezero: O., Lucan., Plin.; kot rečni bog Narcisov oče: O., Stat. Od tod adj. Cēphīsius 3 (Κηφίσιος) Kefizov, subst. Cēphīsius -iī, m Kefizid = Narcissus: O.; Cēphīsis -idis, f (Κηφισίς) Kefizova, kefiška: undae O.

2. atiška reka zahodno od Aten, pri Munihiji izlivajoča se v Saronski zaliv: O. Od tod adj. Cēphīsias -adis, f (Κηφισιάς) kefiška: ora O. = munihijska, kjer je prebival Prokrust.

cépiti (drva) to cleave; to split; (drevo) to graft; medicina to vaccinate

cépiti proti kozam to vaccinate against smallpox; figurativno to divide, to separate
cépiti dlake (figurativno) to split hairs
dati se cépiti, biti cepljen to be vaccinated, inoculated
cépiti se to split; to burst; (pot, reka) to fork; (železnica) to diverge

ceraunus -ī, m (gr. κεραυνός) blisk, toda le kot ime dragulja, menda mačje oko (gl. ceraunius): Prud., M. — Kot nom. propr. Ceraunus -ī, m Keraven,

1. priimek sirskega kralja, brata Ptolemaja Filadelfa, najstar. sina Ptolemaja I.: N., Iust.

2. kapadokijska reka: Plin.

Chalybs -ybis, m (Χάλυψ) Halib, reka v Tarakonski Hispaniji; njena voda je baje kalila železo v jeklo (χάλυψ): Iust.

Charadros (Charadrus) -ī, m (Χάραδρος) Harader, reka v Fokidi: Stat.

Charindās -ae, m (Χαρίνδας) Harinda, reka v Hirkaniji ob medijski meji: Amm.

charrier [šarje] verbe transitif voziti; od-, pre- važati; populaire v naročje vzeti; populaire, figuré norčevati se (quelqu'un iz koga), prevarati, natvesti, mistificirati, potegniti (quelqu'un koga); verbe intransitif, populaire pretiravati, figuré prekoračiti meje, iti predaleč

la rivière charrie des glaçons reka nosi s seboj kose ledu
tu charries pretiravaš

Choaspēs -is in -ī, acc. -ēn in -in, abl. -ē, m (Χοάσπης) Hoasp,

I. rečno ime.

1. reka pri Suzah: Tib., Cu., Plin. — Soobl. Choaspis -is, m: Isid.

2. indijska reka: Cu.

— II. osebno ime: amnigena Choasp. (neki Kolhijec) V al. Fl.

Choātrēs -ae, m (Χοάτρας) Hoater, partska reka: Amm.

Chrȳsās -ae, m Hriza, sicilska reka: Ci.; kot rečni bog: Sil. (z voc. Chrȳsā).

Cīnyps -ypis, m (Κῖνυψ, gen.-υπος in -υφος) Kinip, Kinif, libijska reka; njena okolica je bila znana po dolgodlakih kozah: Mel. (tudi Cinipis), Plin., Cl. Od tod adj. Cīnyphus 3 (Κινύ-φιος) kinifski: hirci V., cheldyri O., Macae Sil.; pesn.= libijski, afriški: Mart., luba O., pestes (= kače) Lucan.

Clanius -iī, m Klanij, reka v Kampaniji med Kapuo in Neapljem: V., Sil.

clēmēns -entis, adv. clēmenter

1. o bitjih
a) o osebah krotek, krotkosrčen, blag, blagosrčen, mil, milostljiv, prizanesljiv, dober = dobrosrčen: clementi animo ignoscere Pl., animo benigno in illam et clementi fui Ter., cupio... me esse clementem Ci., clementes iudices Ci., clemens legis interpres L., idem (Epaminondas) continens, clemens patiensque N., quod viro clemens misero peperci H., dominus non minus severus quam facilis et clemens Suet., Germanicus... erat, ut rettuli, clementior T., vir... ab innocentia clementissimus Ci., clementer ferre aliquid Ci., leniter hominem clementerque accepit Ci., clementer a consule accepti L., clementer respondit Ph., clementer tractare aliquem Plin. iun., aliquid clementius aequo accipere Lucr., victoria civili clementissime uti Sen. ph., clementissime scribere de aliquo Gell.
b) o živalih krotek: clementius genus columbarum Varr., caudam... clementer et blande movere Gell. (o levu).

2. pren.
a) o abstr. krotek, pohleven, mil(osten), rahel, lahen, miren: vita rustica, servitus Ter., clementia accolarum ingenia L., cl. castigatio, consilium Ci., rumor L. ne vznemirjajoča, sententia clementior L., clementissima suffragia populi Val. Max., clementer factum Ci. milostno dejanje.
b) o stvareh: o zraku, vremenu ipd. mil, lahen, ne hud, ne oster, prijazen, ugoden: flamen Cat., aër Amm., clementior dies, hiems Col., clementior auster Stat., spirent clementius austri Stat.; o vodovju miren, tih: mare Gell., eos campos (Tigris) clementiore alveo praeterit Cu. z mirnejšim tokom, clementissimus amnis O. reka, ki najmirneje teče; (o gorah, hribih) polóžen, zlóžen, ne strm: clivulus Ap., collis clementer et molliter assurgens T., clementer editum iugum T.; enalaga: si qua clementius accedi poterant (iuga) T. zložneje, brez truda.

Cōcȳtos (Cōcȳtus) -ī, m (Κωκυτός iz κωκύω tulim, jokam) Kokit (= reka jokanja, tožbe), mitološka reka v podzemlju: Ci., V., H., Amm. Od tod adj. Cōcytius 3 in Cōcȳtus 3 kokitski: Cocytia virgo (= Alecto) V., Cocyta aqua Petr., Cocytia aequora Cl.

contourner [kɔturne] verbe transitif napraviti konture, obrise; obiti, iti okrog; obkrožiti

contourner une difficulté izogniti se težavi
le fleuve contourne la ville reka obide mesto
(figuré) contourner la loi obiti zakon

Cophēs² -ētis, pa tudi Cophēn -ēnis, acc. Cophēta in Cophēn, m Kofet, Kofen,

1. pritok Inda med Indijo in Ariano: Mel., Plin.

2. reka in mesto pri Arahoziji: Plin.

corso m

1. tek; tok:
il corso di un fiume rečni tok
il corso del sangue krvni obtok, krvotok
corso d'acqua reka

2. navt. plovba:
capitano di lungo corso kapitan dolge plovbe

3. sprevod; obhod:
corso mascherato sprevod mask

4. korzo

5. pot; tek; potek:
nel corso dei secoli v stoletjih
nel corso di v; med
lavori in corso Pozor! delo (na strehi, cesti)
in corso di stampa v tisku
dare corso a qcs. začeti
la malattia fa il suo corso bolezen poteka po predvidevanjih

6. šol. tečaj; predavanja, ciklus predavanj:
fuori corso absolvent, absolventka

7. učbenik

8. ekon. tečaj; kurz:
fuori corso zunaj prometa, neveljaven
corso forzoso prisilni tečaj

cote [kɔt] féminin kota (višinska točka na zemljevidu); kataložna številka, signatura; (odmerjen) davčni delež; kvota; commerce kotiranje, označba vrednosti; borzno poročilo o tečajih; (šola) ocena, red

cote d'amour (predobra) ocena (favoriziranega kandidata)
cote d'appréciation ocena, red
cote barométrique, du thermomètre barometrsko, termometrsko stanje
cote des changes notiranje valut
cote foncière zemljiški davek
cote personnelle glavarina (davek)
cote mal taillée (commerce) približen računski zaključek, figuré kompromis
avoir la, une bonne cote biti dobro zapisan
un acteur qui a la cote zelo cenjen igralec
la cote de cet écrivain commence à baisser popularnost, renomé tega pisatelja je začel(a) upadati
le fleuve a atteint la cote d'alerte reka je dosegla skrajno višino (če bo le-ta presežena, bo poplava)
la cote des véhicules d'occasion seznam vrednosti, cenik že rabljenih avtomobilov

Crāthis -idis, acc. -im, abl. -ī in -ide, m (Κρᾶϑις) Kratid, mejna reka med Lukanijo in Brutijskim (zdaj Crati): O., Plin.

crue [krü] féminin naraščanje vode, visoka voda

crue subite nenaden porast vode
la rivière est en crue reka narašča