Franja

in-olēscō -ere -olēvī -olitum

1. intr. (z)rasti na čem ali v čem, vrasti (vraščati) se, prirasti (priraščati): Col., germen docent inolescere udo libro (lubje) V., quo gurgite tradunt duritiem lapidum mersis inolescere ramis Sil.; metaf.: penitusque necesse est multa (mala) diu concreta modis inolescere miris V., inoleverat linguae vox Gell. beseda je bila prirasla = mu je ostala v spominu, in plures libros mendae indoles inolevit Gell. se je zakotila.

2. trans. vsaditi (vsajati), vcepiti (vcepljati): natura induit nobis inolevitque amorem nostri et caritatem Gell., mores inolescere Macr., nomen urbi inolitum Iul. Val.

inter-nāscor -nāscī -nātus sum vmes (z)rasti, nasta(ja)ti: herbae internascentes Plin., internata virgulta L., internatae herbae Col., corpus Plin., palmes Col.; z dat.: herbae saxis internatae T., vada altioribus (globlja mesta v morju) internata Sen. rh., herbae feno i. Col.

ìsprcati -ām ekspr.
1. zrasti, začeti rasti: isprcao je luk; isprcala mu pšenica na gumnu
2. napoditi: mogu u skupštini što zvrcati, pa će me isprcati

klìncōv -òva m fant velike rasti: svu četu, u kojoj bijaše već odraslih klincova, nadvisivaše Golijat

kolèbati -ām
I.
1. zibati: zipkati i kolebati kao u kolijevci, u kolevci
2. ekspr. opotekati se: on je kolebao za žandarom kao hipnotiziran
3. omajati: dušo moja, nek te ništa ne koleba
4. omahovati: ljudi su neko vrijeme, vreme kolebali
5. rasti in padati, nihati: u ritmu koleba jakost struje
II. kolebati se
1. nihati, zibati se: klatno se koleba
2. omahovati, biti neodločen: kolebati se i ne doći do zaključka

krméčiti kr̀mēčīm dial. od malega zaostajati v rasti: loza krmeči

kȑžljaviti -īm, kržljáviti kr̀žljāvīm zaostajati v rasti: njegovo najmlade dete od materine smrti počelo da vene i da kržljavi; u pustinji moderne civilizacije je vidno počela kržljaviti ljudska fantazija

kúnac kúnca m
1. zool. kunec
2. ekspr. človek majhne rasti in nasršenih brkov
3. dial. kos kruha prepečenca

laetāmen -inis, n (laetāre gnojiti, rodovititi) pospeševalo rasti rastlin, evfem. izraz za gnoj(ilo): Plin., Pall., Serv., l. anserum Pall. gosji iztrebki, gos(in)jak.

lozanear, lozanecer [-zc-] bujno rasti; vesel biti

lussureggiare v. intr. (pres. lussureggio) bujno rasti, bohotiti se

lūxuriō -āre -āvī -ātum in lūxurior -ārī -ātus sum (lūxuria)

1. (o rastl. in zemlji) bohoteti, bohotati, bohotiti se, bujno rasti (uspevati): seges in pingui luxuriabit humo O., luxuriat Phrygio sanguine pinguis humus O., ager adsidua luxuriabat aqua O., perniciose luxuriat (sc. vitis) Plin.; pren.: haec laetitia luxuriat nobis et vana evadit L. se bujno razraste in izniči (splava po vodi), ingenium luxurians Plin., luxuriantia compescere H. ali astringere Q. bujne poganjke obrezati.

2. metaf.
a) bujno poln biti, pokati od česa, nabrekniti (nabrekati) od česa, nape(nja)ti se, narasti (naraščati), obilovati s čim: luxuriatque toris animosum pectus (sc. equi) V., adiectoque cavae supplentur corpore rugae, membraque luxuriant (sc. Aesonis) O. kipijo od bujnega obilja, deliciis luxuriare novis O.
b) (o živalih) objesten, razposajen, vesel biti, (objestno) skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), skakljati: ut ... serpens ... luxuriare solet O., ludit et in pratis luxuriatque pecus O., equus luxurians V. poskočen, leo luxurians Val. Fl.; tako tudi: ventus luxurians Ap.
c) (o človeku) preda(ja)ti se prešernosti (razposajenosti, razbrzdanosti), biti nezmeren, razuzdan, prekoračiti (prekoračevati) mejo dovoljenega, pretira(va)ti, zaiti (zahajati) predaleč, izpriditi se, sprevreči (sprevračati) se, izroditi (izrojevati) se, v razkošju (razvratno, razuzdano) živeti, naslajati se, uživati: luxuriant animi rebus secundis O., ne luxuriarent otio animi, quos metus hostium disciplinaque militaris continuerat L., vereor, ne haec laetitia luxuriet L. da bi nam udarilo v glavo, laeta enim principia magistratus eius nimis luxuriavere L., nimiā gloriā luxuriat ingenium L., Capua luxurians felicitate Ci., luxuriantem habitum obicis filio Sen. rh. potratnost (bahatost) v oblačenju, gizdavost.

lūxurior -ārī -ātus sum (soobl. = lūxuriō)

1. (o rastl.) bohoteti, bohotati, bohotiti se, bujno rasti (uspevati): si (sc. vitis) nimis luxuriabitur Col., cacumina virgarum, ne luxurientur, demutilato Col.

2. metaf. od veselja biti objesten, preda(ja)ti se prešernosti, izpriditi se: sanguine multo luxuriata fames Stat., ut aliquot ex his luxuriatos (sc. esse) incredibile videretur Iust., sit semel illa (sc. littera) meo luxuriata malo O.

màlīn -ína m dial. samec domače živali majhne rasti

maljènica
1. m človek male rasti, pritlikavec
2. palček, škratelj
3. ž bot. navadna ječmenka, Hordelymus europaeus

mánjo m, zval. mânjo ekspr. človek majhne rasti, pritlikavec

matear redko sejati ali saditi; gosto rasti (žito); preiskovati grmovje (pes)

mittelwüchsig srednje rasti, srednje velik

mushroom³ [mʌ́šrum] prehodni glagol
nabirati gobe
figurativno rasti ko goba, razširiti se ko goba

nūtriō -īre -īvī (-iī) -ītum

1. rediti, preživljati, živíti, hraniti, krmiti, preživljati, vzdrževati: natus est e scopulis, nutritus lacte ferino O., aper nutritus glande H., serpente ciconia pullos nutrit Iuv., cumque nutriri alitem … placuisset Suet.; occ. dojiti: lupa pueros nutrit O.; metaf.
a) (o rastl.) kaj (vz)rediti, vzgojiti (vzgajati), omogočiti (omogočati) rast česa, da(ja)ti rasti čemu, zasaditi (zasajati) kaj: terra nutrit herbas O., semina solo nutrita O., nutrita populus O., arva nutrire H. (o Cereri), inter varias nutritur silva columnas H., hoc pinguem et placitam Paci nutritor olivam V., fruges humo nutriente Cu., ignis … nutritus fluvio populatur fervidas umbras (= arbores) Sil.; tudi o zemlji: cetera (sc. tellus) propensae Cereris nutrita favore Sil. „porodovitena“, rodovitna.
b) (o ognju) netiti: ignes suscitat hesternos foliisque et cortice sicco nutrit O., vento nutritur ignis O.
c) (o železu) rediti: atros chalybis fetus (zarodke) humus horrida nutrit Sil.

2. vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Romae mihi nutriri contigit atque doceri H., patriis nutritus in armis Suet., (sc. Nero) apud amitam Lepidam nutritus est Suet.

3. metaf.
a) negovati, gojiti, (po)streči komu, (po)paziti na kaj, (po)skrbeti za kaj, (po)zdraviti, ohraniti (ohranj(ev)ati): cura corporum nutriendorum L. bolniška nega, naturae damnum n. L. s skrbno nego odpraviti, sorte quadam nutriendae Graeciae datus L. da prizanesljivo ravna z Grčijo, n. vires, aegrum cibis, ulcus, morbos Cels., cutem, capillum Plin., capillos, comam Eccl., vinum Cal. (po)mešati z dišavami, da se ohrani, nutriuntur optime (sc. mensae citreae) splendescantque manus siccae fricatu Plin. ohranjajo se.
b) gojiti, imeti; pospešiti (pospeševati): amorem O., furorem Sil., pacem, simultates T., mens rite nutrita H. izobražen, n. artes bonas, praecipue studia litterarum Aur., pax Cererem nutrit O., loca nutriunt carmen O., impetus ille sacer, qui vatum pectora nutrit O., n. opes Val. Max., exemplis beneficentia generis humani nutritur et augetur Val. Max., n. bella Sil., decus nutribat (gl. opombo spodaj) fortuna duci Sil. je dajala, je podeljevala.

Opomba: Stara med. obl. nūtrītor V. (Georg. 2, 425). — Iz metričnih razlogov sinkop. obl. impf.: nūtrībat V., Sil., nūtrībant V.