Franja

bárva colour, ZDA color; (obraza) complexion, (tisk) ink; (znanstveno) chroma; (barvarska) dye, dyestuff; (plesk) paint; (tinktura) tincture; (za les, steklo) stain; (barvilo) pigment; (prevladujoča) hue; (temen ton, odtenek) shade; (svetel ton) tint; (glasu) timbre

bárve (blaga) colours pl, dyes pl, paints pl; (kartanje) suit
kričeče, prežive bárve gaudy colours, glaring colours
lokalna bárva local colour
mrtva bárva dull colour
mavričnih bárv rainbow-coloured, iridescent
nestalna, neobstojna bárva fugitive colour, fading colour
obstojna bárva fast colour
pisanih bárv variegated, piebald, mottled
svetla (temna) bárva light (dark) colour
živa bárva vivid (ali gay, bright) colour
preživa bárva dazzling colour
oljnata bárva oil colour, oil paint
vodne bárve water-colours
osnovna (komplementarna, mešalna) bárva primary (complementary, secondary) colour
spreminjasta bárva (v blagu) shot colour
tiskarska bárva printer's ink
občutljiv za bárve colour sensitive, fotografija orthochromatic
slep za bárve colour-blind
mešanje bárv colour mixing
bogastvo bárv richness in colour
igra bárv, prelivanje bárv play of colours, iridescence
škatla za bárve paintbox, colour box
trgovec z bárvami, z oljnatimi bárvami dealer in paints, paint dealer
trakovi jagodne bárve strawberry-coloured ribbons
veda o bárvah science of colour, chromatics pl (s konstr. v sg)
bárva obledi the dye fades
opisovati kaj v živih bárvah to give a glowing description of something
mešati bárve to mix colours
pokazati svojo pravo bárvo to show one's true colours, to show one's colours, to come out in one's true colours
priti z bárvo na dan (figurativno) to let the cat out of the bag, to speak one's mind
puščati bárvo to lose one's colour
spremeniti bárvo (v obrazu) to change colour
slikati v svetlih (temnih) bárvah to paint in bright (dark) colours
te bárve se ne ujemajo dobro these colours do not go well together
videti vse v rožnatih bárvah to see everything through rose-coloured spectacles
ta bárva pušča pri pranju this colour runs in the wash

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

bedienen streči, postreči; Technik upravljati (z), ein Geschütz: streči (topu); Kredite: servisirati; Farbe bedienen beim Kartenspiel: dati barvo na barvo, pokazati barvo; sich einer Sache bedienen posluževati se, poslužiti se

bekennen^* priznati; (anerkennen) pripoznavati, pripoznati, izpovedovati; sich zu etwas bekennen opredeliti se za, izreči se za, izjasniti se za; beim Kartenspiel: pokazati barvo, igrati barvo na barvo; Farbe bekennen figurativ priti z barvo na dan

bemerkbar opazen, (wahrnehmbar) viden; sich bemerkbar machen pojavljati se, pokazati se, biti opazen, prihajati do izraza, durch Rufen usw.: obrniti/obračati pozornost nase, opozoriti nase

bite^*1 [bait]

1. prehodni glagol
gristi, odgristi; pičiti, pikati; jedkati, razjedati
pogovorno oslepariti; okužiti

2. neprehodni glagol
gristi; peči, skeleti
figurativno pustiti se oslepariti; prijeti

the brake will not bite brzda noče prijeti
to bite the dust pasti na tla, valjati se po tleh, umreti
to bite the hand that feeds one pokazati se nehvaležnega
to bite one's lips krotiti, premagovati se

bravata f

1. bahaštvo

2. drznost, junačenje, junaštvo:
ha voluto fare la bravata di uscire con la febbre hotel se je pokazati junaka in je šel zdoma z vročino

bravoure [bravur] féminin pogum, hrabrost, srčnost

faire preuve de bravoure pokazati se pogumnega
air masculin, morceau masculin, scène féminin de bravoure tisti (izvrstni) del literarnega ali glasbenega dela, ki pokaže avtorjev talent

briller [brije] verbe intransitif sijati, svetiti se, blesteti, bleščati se, lesketati se, iskriti se; figuré odlikovati se, briljirati

le soleil brille sonce sije
briller à un examen briljirati pri izpitu
il ne brille pas par le courage ne odlikuje se po hrabrosti
il brillait par son absence njegova odsotnost ni ostala neopažena
faire briller des meubles spolirati pohištvo
faire briller ses avantages pokazati se z najboljše strani
tout ce qui brille n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti

cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

cabeza de campana zvonišče
cabeza de ganado glava živine
cabeza menor glava drobnice
cabeza de partido okrajno glavno mesto
cabeza de reino prestolnica države
cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
dolor de cabeza glavobol
mala cabeza nepremišljen človek
tocado de la cabeza malo trčen
aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
cargársele a uno la cabeza omotičen postati
dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
me duele la cabeza glava me boli
hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
hacer cabeza glavno besedo imeti
ir cabeza abajo vedno bolj propadati
írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
sacar la cabeza spet se pokazati
sentar la cabeza k pameti priti
subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
torcer la cabeza umreti
volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
a la cabeza spredaj, na čelu
con la cabeza al aire gologlav
de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
de pies a cabeza od nog do glave
en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
por su cabeza po lastnem sklepu
más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj

carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

carte d'abonnement abonentska karta
carte d'admission, d'entrée vstopnica
carte d'alimentation živilska karta
cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
carte blanche neomejeno pooblastilo
carte de chemin de fer železniška vozovnica
carte de circulation železniška krožna vozovnica
d'échantillons karta vzorcev
carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
carte d'électeur volilna izkaznica
carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
carte d'entrée vstopnica
carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
carte d'étudiant študentovska izkaznica
carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
carte géographique zemljevid
carte grise avtomobilski lastniški list
carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
carte d'identité osebna izkaznica
carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
carte (à jouer) igralna karta
carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
carte-lettre féminin dopisnica zalepka
carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
carte météorologique vremenska karta
carte marine pomorski zemljevid
carte murale stenska karta
carte permanente permanentna karta
carte pneumatique pnevmatični telegram
carte postale dopisnica
carte postale illustrée razglednica
carte en relief reliefna karta
carte-réponse dopisnica z odgovorom
carte (de restaurant) jedilni list
carte rose šoferska, vozniška izkaznica
carte routière karta cest
carte syndicale sindikalna izkaznica
carte de travail(leur) delavska izkaznica
carte universelle svetovni zemljevid
carte des vins karta, lista vin
carte (de visite) vizitka, posetnica
carte-vue féminin razglednica
château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
jeu masculin de cartes igra s kartami
lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
partie féminin de cartes partija, igra s kartami
tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
tour masculin de cartes umetnija s kartami
à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
battre les cartes mešati karte
brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
couper les cartes privzdigniti karte
couper une carte prevzeti kako karto z adutom
consulter la carte pogledati jedilni list
distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
faire cartes égales imeti enako število vzetkov
faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
manger à la carte jesti po jedilnem listu
perdre la carte (figuré) zmesti se
prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
tirer les cartes vedeževati iz kart

cēdere

A) v. intr. (pres. cēdo)

1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

B) v. tr.

1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran

2.
cedere le armi pren. vdati se

3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last

chou¹ [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati

claw¹ [klɔ:] samostalnik
krempelj; šapa; klešče, škarje, ščipalke
slabšalno roka

to put out a claw pokazati kremplje, postaviti se v bran
to draw in one's claws umiriti se
to cut (ali clip, pare) s.o.'s claws razorožiti koga, pristriči komu peruti
to get one's claws into s.o. hudo koga napasti

cloven [klóuvən] pridevnik
razcepljen
poetično, pretekli deležnik od cleave 1

figurativno the cloven hoof vrag, hudič
to show the cloven hoof pokazati se v pravi luči

colour¹ ameriško color [kʌ́lə] samostalnik
barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz
figurativno pretveza, maska
množina zastava; ton, prizvok

to be in colours imeti na sebi pisano obleko
colour bar rasna segregacija; diskriminacija
to change colour prebledeti, zardeti
to come off with flying colours zmagati na vsej črti
to come out of one's true colour pokazati svoj pravi značaj
to desert the colours dezertirati
to feel (ali be) off colour slabo se počutiti
to fly false colours varati pod krinko poštenosti
fast colour obstojna barva
fugitive colour nestalna barva
to give colour to s.th. poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnosti
to join the colours iti služit vojake
high colour rdeča polt
to hoist the colours izobesiti zastavo
to lay on the colours too thickly pretiravati
to lend colour to s.th. poživiti kaj
colour line črta, ki strogo deli belce od črncev
to lose colour prebledeti
to nail one's colours to the mast neomajno vztrajati pri svoji odločitvi
to paint in bright colours biti optimist
to put a false colour on napačno razložiti
to see the colour of s.o.'s money dobiti od koga denar
to see things in their true colour videti stvari v pravi luči
to stick to one's colours držati se svojih načel, ravnati po svojih načelih
to strike (ali lower) one's colours vdati, ukloniti se
to take one's colour from s.o. posnemati koga
to serve with the colours služiti v vojski
under colour of s.th. pod krinko česa
to wear s.o.'s colours biti privrženec koga
to sail under false colours pretvarjati se, biti licemerec
man (woman) of colour človek, ki ni belec

comprensione f umevanje, razumevanje; uvidevnost:
concetto di difficile comprensione težko dojemljiv pojem
fra i due non c'è mai stata molta comprensione med njima ni bilo nikoli velikega razumevanja, nikoli se nista dobro razumela
mostrare comprensione, dar prova di comprensione per qcn., nei confronti di qcn. pokazati razumevanje za koga

conciliation [kɔ̃siljasjɔ̃] féminin sprava, pomiritev; posredovanje; poravnava

par esprit de conciliation v duhu sprave ali pomiritve
tentative féminin de conciliation poskus sprave ali poravnave
faire preuve d'un esprit de conciliation pokazati se spravljivega

cōnspectus -ūs, m (cōnspicere)

I. act.

1. gledanje, pogled na kaj, zagledanje, videz, obzorje; abs. s subjektnim ali objektnim gen.: Pl., Lucr., Col., Suet. idr., ne qui conspectus fieret Ci. ep. da ne vzbudim pozornosti, conspectum perferre C., conspectum fugere O., c. oculorum Varr., Cu., conspectum alicuius fugere Ci., C. ali vitare Q., c. tanti viri (objektni gen.) Val. Max., quoad longissime oculi conspectum ferebant L. do koder se je dalo najdalje videti, do koder so nesle oči, conspectum oculorum adimere L., Cu. zakrivati razgled, nebula adimit conspectum terrae L. zakriva pogled na zemljo, densus nimbus conspectum regis contioni aufert L., c. est in Capitolium L. vidi se na Kapitolij; pogosto (v zvezi s praep.) met. = oči, navzočnost, bližina: abducere aliquem e conspectu Pl. izpred oči, amittere aliquem e conspectu suo Ter. izgubiti izpred oči, a conspectu alicuius recedere N. umakniti se komu izpred oči, ex conspectu abire C., S., Val. Max. iti izpred oči, removere ex conspectu C. spraviti izpred oči, flamma copias a conspectu texit Romanorum Hirt. je zakril očem Rimljanov, ire ad conspectum alicuius V., exercitum in conspectum hostium adducere C. pripeljati sovražnikom pred oči, venire in conspectum Ci. idr. javno se pokazati, priti na spregled, priti blizu, in conspectum alicuius venire Ci. idr. komu pred oči priti ali stopiti, cadere in conspectum Ci. v oči biti = viden biti, dare sese in conspectum Enn. ap. Ci. ali dare se (dari Ter.) in conspectum alicui Ci. pokazati se (komu), insequens dies hostem in conspectum dedit L. ali (Dareus) universas vires in conspectum dedit Cu. je postavil na ogled, dare regiam sellam in conspectum vulgi Cu. javno izpostaviti, liberos in conspectum proferre C. pred oči, ponere beneficium extra conspectum suum Sen. ph., esse in conspectu civium Ci. biti pred očmi sodržavljanov, esse in conspectu N. viden biti, ut primum rex in conspectu fuit Cu. brž ko jim je kralj pred očmi stal, brž ko so kralja zagledali, ponere poculum in conspectu L. pred oči, consistere in medio conspectu V. v krogu gledalcev, in conspectu uxoris, populi Ci. ali in conspectu patris C. pred očmi, vpričo, navem in conspectu nullam V. nobene ladje ni na obzorju; pren.: velut e conspectu tolleretur libertas T., bellum aliud erat in conspectu L. je bila na dogledu, nadejati se je bilo druge vojne; pren. celeriter e conspectu terrae ablati sunt L. izginili so z obzorja zemlje, in conspectu oppidi Varr. ali fundi villaeque Ci. ali locorum L., hae (urbes), quae procul erant a conspectu imperii Ci. ki so bile daleč izven obzorja države, in conspectu deorum penatium Ci., in conspectu legum libertatisque mori Ci. vpričo zakonov in …

2. pren. duhovni pogled, opazovanje, motrenje: Q., conspectus et cognitio naturae Ci., haec ne in conspectu quidem relinquuntur Ci. ne prihaja nikakor v poštev, explicatis ordinibus temporum uno in conspectu omnia videre Ci. vse na en pogled pregledati, aliquid ponere paene in conspectu animi Ci. jasno pred duševne oči postaviti; konkr. = pregled v kakem spisu: Gell. —

II. pass.

1. pojav, prikaz: conspectu suo proelium restituit L. s tem da se je prikazal = ko se je pokazal, primo statim conspectu omnia, quam disparia essent, ostendit L. brž ko se je prvič javno pokazal, elephantorum aciem conspectu ipso debellaturum L.

2. met. pogled na koga ali kaj: scio eis meum conspectum invisum fore hodie Ter., animi partes, quarum est conspectus illustrior Ci., vester conspectus … recreat mentem meam Ci., frequens c. vester Ci. mnogoštevilni zbor pred mojimi očmi, c. vester venerabilis Cu.

cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

1. (pl. -na) rog:
le corna del cervo jelenje rogovje
alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
rompersi le corna pren. polomiti si zobe
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

2. evfemistično pog. nič:
non me ne importa un corno! figo mi je mar!
non vale un corno ni piškavega oreha vredno
un corno! figo!

3. (pl. -na) iron. pog.
avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

4. (pl. -na)
le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

5. (pl. -ni) roženina

6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
corno dogale doževa čepica
corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

7. (pl. -ni) glasba rog:
corno inglese angleški rog
corno da caccia lovski rog

8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
il corno dell'incudine rog, nos nakovala
i corni della luna lunina krajca
i corni dell'altare oltarni strani
corno d'Africa geogr. afriški rog
i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali