Franja

Zadetki iskanja

  • imbu, e [ɛ̃bü] adjectif prežet, prepojen; poln

    être imbu d'une idée biti čisto prevzet od neke ideje
    imbu de préjugés poln predsodkov
    imbu de sa valeur domišljav, nadut
  • infatuer [-tɥe]

    s'infatuer de soi-même biti domišljav, biti vase zaljubljen (samovšečen, nadut)
  • lleno poln, napolnjen, polnoštevilen, popoln, polno zaseden

    lleno de sí mismo domišljav, nadut
    la medida está llena mera je polna
    luna llena polna luna
  • napihnjen kot pav frazem
    izraža negativen odnos (nadut; vzvišen) ▸ kevély, mint a páva
    Ko sem se vrnil in odprl restavracijo, sem bil tako napihnjen kot pav. ▸ Amikor visszatértem és éttermet nyitottam, olyan kevély voltam, mint a páva.
    Sopomenke: ponosen kot pav
  • nositi se kot pav stalna zveza
    izraža negativen odnos (biti nadut, vzvišen) ▸ pöffeszkedik, mint a páva
    Bil je vzvišen, začel se je nositi kot pav, odkrito ponosen na to, da je v očeh domačinov takšen mačo. ▸ Fenntarti volt, és úgy pöffeszkedett, mint a páva, nyílt büszkeséggel, hogy a helyi lakosok szemében micsoda macsó.
    Sopomenke: hoditi kot pav, šopiriti se kot pav
  • plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

    à plein bord do vrha poln
    à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
    à pleines voiles s polnimi jadri
    à pleine voix na ves glas
    de plein gré sam od sebe
    de plein saut z enim skokom
    en plein air na prostem; pod milim nebom
    en plein champ na odprtem polju, na planem
    en pleine déroute v divjem begu
    en plein hiver sredi zime
    en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
    en pleine mer na odprtem morju
    en pleine rue sredi ulice
    en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
    en plein soleil na žgočem soncu
    tout plein (familier) zelo, močno
    cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
    le plein dans le but poln zadetek
    plein à craquer nabito poln
    plein emploi masculin polna zaposlitev
    pleine lune féminin polna luna
    plein comme un œuf nabito poln
    reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
    plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
    plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
    avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
    avoir son plein biti nabito poln
    avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
    battre son plein biti v polnem razmahu
    faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
    mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
    mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
    sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
    travailler à plein temps delati v polnem času
    en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
    on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
    en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)
  • ponosen kot pav frazem
    izraža negativen odnos (nadut; vzvišen) ▸ büszke, mint a páva, kevély, mint a páva
    Ponosen kot pav hodi po vasi in vsakomur razlaga, da bodo pri njih zibali. ▸ Olyan büszkén jár-kel a faluban, mint a páva, és mindenkinek dicsekszik, hogy holnap baba érkezik hozzájuk.
    Sopomenke: napihnjen kot pav
  • potato [pətéitou] samostalnik
    krompir
    ameriško, sleng "tikva", glava
    ameriško, sleng dolar

    French fried potatoes pommes frittes
    ameriško, pogovorno small potatoes malenkost, nepomembni ljudje
    he thinks himself no small potato zelo je nadut
    sleng quite the potato v redu stvar
    not quite the clean potato ne čisto neoporečen človek
    to drop s.th. like a hot potato odvreči kaj, od strahu spustiti kaj na tla
  • preciado cenjen, spoštovanja vreden; bahav, bahaški

    preciado de sí mismo nadut, domišljav
  • puant, e [püɑ̃, t] adjectif smrdljiv; figuré grd, sramoten; zoprn; masculin zoprnež

    boule féminin, fumée féminin, mare féminin puante smrdljiva bomba, dim, mlaka
    puant d'orgueil zoprno nadut
  • rempli, e [rɑ̃pli] adjectif napolnjen, poln, izpolnjen; zgoščen, jedrnat (slog); izvršen, izveden

    engagement masculin rempli izpolnjena, izvršena obveznost
    jatte féminin remplie de lait latvica mleka
    un homme tout rempli de lui-même vase zagledan, napihnjen, nadut človek
    être rempli de soi-même biti domišljav, vase zagledan
  • satisfait, e [satisfɛ, t] adjectif zadovoljen (de z)

    curiosité féminin satisfaite, désir masculin satisfait zadovoljéna, nasičena radovednost, izpolnjena želja
    il est très satisfait de lui on je zelo ničemrn, domišljav, nadut
  • small beer [smɔ́:lbiə] samostalnik
    vodéno (slabo) pivo
    figurativno nepomembna oseba ali stvar

    to chronicle small beer pogovorno kramljati o nepomembnih stvareh, kot da bi bile zelo važne, figurativno iz muhe slona delati
    to think no small beer of o.s. imeti visoko mnenje o sebi, biti nadut (domišljav)
  • supērbia f oholost, nadutost, napuh, ošabnost:
    gonfiarsi di superbia, levarsi in superbia, mettere (su) superbia, montare in superbia postati ohol, nadut
    PREGOVORI: la superbia va a cavallo e torna a piedi preg. kdor visoko leta, nizko pade
  • swell*2 [swel]

    1. neprehodni glagol (tudi swell up, swell out)
    oteči, otekati, nabrekniti; napihniti se, napeti se, nabuhniti, napenjati se; (voda) narasti; (jadro) napeti se, napihniti se; rasti, prerasti (into v)
    narasti, povečati se; izbruhniti (izvirek, solze)
    arhitektura izbočiti se
    figurativno kipeti (čustva); (srce) napenjati se, (hoteti) počiti (with od)
    biti poln (with česa)
    figurativno napihovati se, hvalisati se, bahati se

    2. prehodni glagol (tudi swell up, swell out)
    napihniti, napeti; razširiti, povečati (into do)
    zvišati, pomnožiti

    swelled head sleng nadutost, domišljavost
    swollen legs otekle noge
    swelled with success domišljav na svoj uspeh
    to be swelled with pride napihovati se od ošabnosti
    my cheek is swelling lice mi oteka
    to swell out one's chest (iz)prsiti se
    the cost of war has swollen our debt stroški za vojno so povečali naš dolg
    my heart is swelling with happiness srce mi je prepolno sreče
    to swell like a turkey cock šopiriti se kot pav
    to swell note glasba peti (igrati) noto izmenoma crescendo in diminuendo
    rains have swollen the river zaradi deževja je reka narasla
    the rivers are swelling reke naraščajo
    the sails swelled in the wind jadra so se napela v vetru
    to suffer from swelled head figurativno biti nadut, domišljav
  • šopiriti se kot pav frazem
    izraža negativen odnos (biti nadut, vzvišen) ▸ pöffeszkedik, mint a páva
    Nekateri fantje nastopajo zelo agresivno ali pa se šopirijo kot pavi. ▸ Néhány fiú nagyon agresszívan lép fel, vagy úgy pöffeszkedik, mint a páva.
    Sopomenke: hoditi kot pav, nositi se kot pav
  • vampo m redko plamen, žar:
    menar vampo pren. ujeziti se, pobesneti; postati nadut
  • vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

    vuelo deportivo športno letanje
    vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
    vuelo a vela jadralno letanje
    a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
    de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
    de alto vuelo visoko leteč; ošaben
    alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
    abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
    coger vuelo (fig) (z)rasti
    coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
    cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
    cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
    echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
    huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
    pasar a vuelo preleteti
    reanudar el vuelo nadaljevati polet
    tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
    tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
    vuelos pl letalna peresa (ptic)
    levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav
  • wind1 [wind] samostalnik
    veter; vihar, vihra; vetrna tromba
    aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
    medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
    množina strani neba; (umetni) zračni tlak
    glasba, ednina, konstrukcija pihala
    figurativno prazne besede, čenče

    between wind and water figurativno na občutljivem mestu
    from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
    in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
    by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
    off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
    to the four winds na vse (štiri) vetrove
    like the wind kot veter, kot strelica, hitro
    capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
    a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
    puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
    slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
    sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
    to be in the wind figurativno biti v zraku
    there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
    all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
    it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
    to break wind medicina spuščati vetrove
    to catch wind of s.th. zavohati kaj
    to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
    to come from the four winds priti z vseh strani sveta
    to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
    to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
    the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
    to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
    to have lost one's wind biti ob sapo
    to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
    to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
    to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
    to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
    the wind rises veter nastane, se dvigne
    to lose one's wind priti ob sapo
    to recover one's wind zopet k sapi priti
    to go to the winds figurativno propasti
    he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
    to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
    to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
    to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
    to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
    to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
    to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
    to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
    to be troubled with wind medicina imeti vetrove
    to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti
  • μεγαλεῖος 3 (μέγας) 1. veličasten, diven, krasen, sijajen, lep, NT μεγαλεῖα τοῦ Θεοῦ veličastna dela božja. 2. o ljudeh: prevzeten, ohol, ošaben, nadut.