Franja

appellō (adpellō) -ere -pulī -pulsum

1. kam gnati, pognati, prignati (priganjati): armentum ad aquam Varr., turres ad opera Caesaris C. primikati, postquam paulo appulit unda (corpus) O. je približal, app. corpus ad templum Lucr. prileteti, qui essent appulsi navigiis Ci.; pesn.: pastor ad me appellit Acc. ap. Ci. žene (svojo čredo) k meni, me vestris deus adpulit oris V.; pren.
a) appellere animum ali mentem ad aliquid zače(nja)ti misliti na kaj, svoje misli obrniti ali usmeriti (usmerjati) na kaj: animum ad scribendum, ad uxorem Ter., mentem ad philosophiam Ci.
b) appellere aliquem ad aliquid gnati koga v kaj = pripraviti koga v kak položaj, k čemu, nakopati komu kaj: aliquem ad probrum, damnum, flagitium, ad mortem Pl.

2. navt.
a) trans. k bregu (h kraju) (po)gnati (ladjo, čoln idr.) = prista(ja)ti (z ladjo) k čemu, pripluti k bregu, pritisniti (pritiskati) k bregu; act.: scaphas, contis navigia Cu., navigia litori Cu., lintres T., naves ad ripam, classem ad Delum Ci., classem in insulam, in urbem sociorum L.; pren.: nec tuas rationes (po drugih: ratīs) ad eos scopulos appulisses Ci.; pass. o ladjah idr. = pognan biti k čemu, pririniti (pririvati) k čemu, prista(ja)ti k čemu: classis Punica litori appulsa est L., appulsa ad proximum litus trireme C., adpulsae litori naves T., classe ad Euboeam appulsā N., classe ad eum locum appulsā L., appellitur navis Syracusas Ci., navis appulsa Veliam est Ci., classis Romana cum appulsa Pompeios esset L.; o mornarjih: alios fugientes ad Siciliam appulsos esse dicebant Ci., appelli ripae Vell., adpelli litori T.; oppidum facillimum adpulsu (sup.) T. zelo primerno za pristanek. Od tod subst. pt. pf. appulsī -ōrum, m pristali, z ladjo na sipini obtičali: Mel.
b) intr. (obj. se v mislih dostavlja) prista(ja)ti k čemu, pritisniti (pritiskati) k bregu, pririniti (pririvati) k bregu; o mornarjih: appellit (sc. navem) ad eum locum, qui appellatur Anquillaria C., app. ad insulam L., huc appelle H., app. hinc vel illinc T., ad litus idem Q., hortantes, ut appelleret Suet.; tudi refl. = prista(ja)ti (z ladjo, čolnom): in portum... classe appulere L., cum Regium... oneraria nave appulisset Suet.; pesn.: exercitus adpulit oris V.; o ladjah: tres biremes adpulere T., Germanici triremis Chaucorum terram adpulit T., Alexandrina navis Dertosam appulit Suet.

appesantir [apəzɑ̃tir] verbe transitif otežiti; odreveneti

s'appesantir postati težak, okoren, neokreten; predolgo se ustaviti pri, govoriti o čem
il s'appesantit sur les détails predolgo se zadržuje pri podrobnostih
appesantir sa domination, sa main dati močneje čutiti svojo oblast (gospostvo), svojo roko

appliquer [aplike] verbe transitif uporabiti, aplicirati, prilagoditi; položiti na; prevleči

appliquer un cachet pritisniti pečat
appliquer une bonne gifle à quelqu'un prisoliti komu krepko zaušnico
appliquer par analogie uporabiti analogno
appliquer une échelle contre un mur prisloniti lestev ob zid
appliquer une peine à quelqu'un obsoditi koga na kazen, naložiti mu kazen
appliquer tous ses soins à quelque chose vso svojo skrb posvetiti čemu
appliquer le tir sur (militaire) streljati na, obstreljevati
appliquer un traitement à une maladie uporabiti zdravljenje za bolezen
appliquer une méthode uporabiti metodo v praksi
s'appliquer (tesno) se prilagoditi, figuré ustrezati, biti uporaben, uporabiti se, nanašati se (à na); truditi se, prizadevati si (à za); lastiti si
cela s'applique à vous tous to se nanaša na vas vse

appoint [apwɛ̃] masculin dodatni znesek, (manjkajoči) ostanek; drobiž; figuré prispevek, pomoč

monnaie féminin d'appoint drobiž
ressources féminin pluriel, salaire masculin d'appoint dodatni dohodek, dodatna plača
faire, donner l'appoint dopolniti vsoto, dano v bankovcih, z drobižem
apporter son appoint prinesti svoj prispevek, dati svojo pomoč
je vous apporterai l'appoint demain (manjkajoči znesek), ostanek vam prinesem jutri

appointements [-tmɑ̃] masculin pluriel plača, prejemki (uradnika)

appointements mensuels, insuffisants mesečna, nezadostna plača
appointements minimal minimalna plača
être aux appointements dobivati plačo (de od)
toucher ses appointements preje(ma)ti svojo plačo, svoje prejemke

aprire^*

A) v. tr. (pres. apro)

1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
aprire una porta odpreti vrata
aprire le braccia razširiti roke
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
non aprire bocca molčati
aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

2. odpreti, ustanoviti:
aprire una scuola odpreti šolo

3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

4. odpreti, začeti:
aprire la seduta odpreti sejo
aprire la caccia odpreti lovsko sezono
aprire la luce prižgati luč
aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
la terra si aprì zemlja se je odprla
apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

2. odpreti se (cvet)

3. odpreti se, zjasniti se

4. odpreti se, zaupati se komu:
aprirsi con qcn. odpreti se komu

aptitude [aptitüd] féminin sposobnost, zmožnost

aptitude professionnelle, au travail, pour les sciences sposobnost, zmožnost za poklic, za delo, za znanost
salaire masculin en rapport avec ses aptitudes sposobnostim ustrezna plača
justifier son aptitude dokazati svojo sposobnost

aranžiranje samostalnik
1. (o umetniški predstavitvi) ▸ dekoráció, rendezés, elrendezésIkebana je japonska umetnost aranžiranja cvetja. ▸ Az ikebana japán virágkötő művészet.
Vrhunski slaščičar je mojster aranžiranja sladic, zato zunanji videz vsake pripoveduje svojo zgodbo. ▸ A mestercukrász az édességek dekorációjának mestere, ezért minden egyes sütemény történet beszél el.

2. (o priredbi skladbe) ▸ hangszerelésOd inštrumentov obvlada harmoniko, veliko pa se ukvarja z aranžiranjem pesmi. ▸ A hangszerek közül harmonikán játszik, de sokat foglalkozik a dalok hangszerelésével is.

aretālogus -ī, m (gr.ἀρεταλόγος) blebetač o čednosti, ime zajedljivih filozofov (večinoma cinikov ali stoikov), ki so pri bogataških pojedinah zabavali goste in prodajali svojo modrost s smešno resnobo: Iuv., Suet.

argument [argümɑ̃] masculin dokazni razlog, dokaz, argument; navedba vsebine, resumé

argument-massue argument, dokaz z gorjačo
c'est un argument sans réplique proti temu ni ugovora
appuyer son affirmation d'arguments très clairs podpreti svojo trditev z zelo jasnimi argumenti
tirer argument de sa mauvaise santé kot argument navajati svoje slabo zdravje

argument samostalnik
1. (utemeljen razlog) ▸ érv, argumentumAvtor ima za dokaz svoje teze na voljo dovolj prepričljivih argumentov. ▸ Téziseihez a szerző számos meggyőző érvet tud felsorakoztatni.
Kot kronski argument je navedel svojo starost in več kot štiridesetletno politično kariero. ▸ Perdöntő érvként saját korát és több mint négy évtizedes politikai karrierjét hozta fel.

2. matematika (neodvisna spremenljivka) ▸ argument

arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno

Armutszeugnis, das, izkaz o revščini; (sich) ein Armutszeugnis ausstellen figurativ dokazati (svojo) duševno revščino/omejenost/nesposobnost

arrêt [arɛ] masculin ustavitev, postanek, postajališče; odlok, sodba; motnja, zastoj (poslov); aretacija; pluriel, militaire zapor

arrêt d'autobus avtobusno postajališče
arrêt de circulation zastoj v cestnem prometu
arrêt du cœur srčna kap
arrêt du Conseil d'Etat odlok Državnega sveta
arrêt facultatif postanek (avtobusa) po potrebi
arrêt de fonctionnement motnja v obratovanju
arrêt momentané! trenutno ne deluje!
arrêt de mort smrtna obsodba
arrêt de travail, des hostilités, des pourparlers ustavitev dela, sovražnosti, pogajanj
le taxi est à l'arrêt derrière l'église taksi stoji, ima postajališče za cerkvijo
faire plusieurs arrêts napraviti več postankov
il pleut sans arrêt kar naprej dežuje
le tribunal a rendu son arrêt sodišče je izreklo svojo sodbo
rester, tomber en arrêt devant quelque chose obstati (od začudenja) pred čim
chien masculin d'arrêt (pes) ptičar
maison féminin d'arrêt ječa, zapor
mandat masculin d'arrêt tiralica, zaporno povelje
cale féminin, sabot masculin d'arrêt cokla
(point masculin d')arrêt postajališče
signal masculin d'arrêt signal za ustavitev
temps masculin d'arrêt čas mirovanja, pavza
tir masculin d'arrêt zaporni ogenj

arricchire

A) v. tr. (pres. arricchisco) bogateti; pren. obogatiti, napolniti, izpopolniti:
arricchire le casse dello stato napolniti državno blagajno
arricchire la propria cultura širiti svojo kulturo, obogatiti svoje znanje

B) ➞ arricchirsi v. rifl. (pres. mi arricchisco) obogateti (tudi pren.)

āsciscō (adsciscō) -ere -scīvī -scītum

1. privze(ma)ti, priz(i)vati, k sebi poz(i)vati, spreje(ma)ti: perficiam..., ut hunc A. Licinium non modo non segregandum... a numero civium, verum etiam... putetis adsciscendum fuisse Ci., asciverunt sibi illud oppidum piratae Ci. spravili so na svojo stran, pridobili so si, asc. manus Mulcibri Ci. na pomoč pozvati, exsulibus omnium civitatum ascitis Hirt., plurimos cuiusque generis homines ascivisse sibi dicitur S., dominos acrīs adsc. Lucr., precibus uxoris Tiberio Germanicum, sibi Tiberium T., tribunos centurionesque et volgus mititum T.; s predikatnim acc.: me patronum asciverant Ci., asc. aliquem socium ad bellum C., aperit docetque se... a Gabinio... socium adscitum nihil amplius scire S., asc. aliquem generum V., L., T.; na vprašanje kam? ali čemu? s praep.: nemo... fuit, quem non ad hoc incredibile sceleris foedus adsciverit Ci., asc. aliquem ad spem praedae L., aliquem in numerum civium Ci., in civitatem L., T., in senatum T., in nomen familiae suae Suet., virginem in matrimonium Iust. za ženo vzeti, aliquem in societatem sceleris Cu., in conscientiam facinoris pauci asciti T., asc. aliquem inter patricios T.; pesn. z dat.: tu certe scis hoc, superis ascite... Caesar O. bogovom pridruženi.

2. pren.
a) od kod kaj vzeti (jemati), spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, prije(ma)ti se česa: hanc consuetudinem, dictionis genus, amicitiam propter utilitates Ci., quod natura ipsa asciscat Ci. zahteva, sacra a Graecis ascita et accepta, sacra ista ascita ex Phrygia Ci., asc. civitatem N. sprejeti državljanstvo, nova verba H., neglegere patrios ritus, peregrinos asciscere L.; occ. (pri)lastiti si, (pri)svojiti (prisvajati) si, vzde(va)ti si (ime): provinciam, quam Lentulus deposuit, sibi asc. Ci., neque istam mihi ascisco sapientiam Ci., asc. sibi prudentiam Ci., sibi eloquentiae laudem T.; brez dat.: nihil dixi sublatius asciscendae laudis causā Ci. iz slavohlepnosti, asc. imperium, regium nomen L.
b) spreje(ma)ti kaj = potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), prizna(va)ti kaj, privoliti (privoljevati) v (na) kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: illud et melius et verius, omnia, quae natura aspernetur, in malis esse, quae asciscat, in bonis Ci., ne labar ad opinionem et aliquid asciscam et comprobem incognitum Ci., quas (leges) Latini voluerunt, asciverunt Ci., cum iussisset populus Rom. aliquid, si id ascivissent socii populi ac Latini Ci. — Od tod adj. pt. pf. āscītus 3 od drugod (pri)vzet, tuj: ut appareret in eo nativum quendam leporem esse, non ascitum N. nepriučena, genitos esse vos mihi, non ascitos milites credite Cu. ne najeti, ascitae dapes O., ascita proles Stat.

āscrīptor -ōris, m (āscrībere) pripisnik, podpisnik, sobeležec = o tistem, ki je odobrujoč pripisal svoje ime zakonskemu predlogu koga drugega, da bi s svojo avtoriteto podprl ta predlog: legis agrariae Ci.; pren. pospeševalec, zagovornik: dignitatis meae Ci.

asno moški spol osel; bedak, tepec

asno cargado de letras navidezen učenjak
apearse (caer) de su asno spoznati svojo zmoto
parecerse al asno de Buridán biti neodločen
tener cabeza de asno biti trmast

aspect [aspɛ] masculin videz, zunanjost, vnanje lice; pogled, prizor; vidik, stališče; vidni, zorni kot; aspekt; grammaire glagolski vid

sous tous les aspects z vseh vidikov, od vseh strani
à l'aspect de ob pogledu na, pred, ob, pri
à l'aspect du danger il a reculé pred nevarnostjo se je umaknil
à l'aspect de son enfant elle pâlit ko je videla svojega otroka, je prebledela
le rocher a l'aspect d'une femme skala je videti kot ženska, je podobna ženski
changer d'aspect spremeniti (svojo) zunanjost
donner l'aspect dati videz, zunanjost (de qe česa)
offrir un aspect pittoresque nuditi slikovit pogled
la chose prend un autre aspect stvar dobiva drug(ačen) videz, lice

assemblée [asɑ̃ble] féminin skupščina, zborovanje, zbor, shod; družba; avditorij

assemblée constituante, législative, nationale ustavodajna, zakonodajna, narodna skupščina
assemblée générale generalna skupščina; občni zbor
assemblée plénière plenarna skupščina
la société a tenu son assemblée annuelle društvo je imelo svojo letno skupščino
assister à une assemblée prisostvovati skupščini, zborovanju
convoquer, présider une assemblée sklicati skupščino, predsedovati skupščini
vote masculin de l'Assemblée glasovanje v skupščini