Franja

Zadetki iskanja

  • ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

    1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = 1/12, sextāns = 2/12 ali 1/6, quadrāns =3/12 ali 1/4, triēns =4/12 ali 1/3, quīncūnx (quīnque ūnciae) =5/12, sēmis (= sēmi-ās) =6/12 ali 1/2, septūnx = 7/12, bēs =8/12 ali 2/3, dōdrāns = 9/12 ali 3/4, dēxtāns (iz *dēsextāns) =10/12 ali 5/6, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = 11/12: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. 1/6 funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

    2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

    3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

    4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

    5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = 1/6, triēns =2/6 ali 1/3, sēmissis =3/6 ali 1/2, bēs = 4/6 ali 2/3, quīnārius = 5/6: Vitr.
  • Āsclēpiodōtus -ī, m (Ἀσκληπιόδοτος) Asklepiodot, gr. in rim. priimek:

    1. Cassius Ascl. Kasij Asklepiodot iz Nikeje, živel ok. l. 66 po Kr.: T.

    2. rim. zgodovinopisec, ki je napisal Dioklecijanov življenjepis: Prob., Vop.
  • Āsculum -ī, n Askul, ime mesta,

    1. Asculum (Pīcēnum Picenski) Askul (zdaj Ascoli), imenitno glav. picensko mesto južno od Ancone: Ci., C. idr. (v sinkop. obl. Āsclum -ī, n: Sil.). Od tod adj. Āsculānus 3 askulski: genus Ci., triumphus Plin. (= Gneja Pompeja, ki je Askul osvojil v državljanski vojni); subst. Āsculānus -ī, m in pl. Āsculānī -ōrum, m Askulec, Askulci, preb. Askula: Ci.

    2. Āsculum (Āpulum Apulski) Askul (zdaj Ascoli di Satriano), apulsko mesto, znano po bitki s Pirom l.278: Fl. Od tod adj. Āsculīnus (Āusculīnus) 3 askulski: ager Front.
  • Ăsia1 -ae, f (Ἀσία) Azija,

    1. znani del sveta: Varr., S., V., O. idr., pozneje Asia Maior Iust. Velika Azija (naspr. Asia Minor Mala Azija); ex Asia in Europam exercitu traiecto N., et in Europa et in Asia Cu.

    2. rim. pokrajina Azija, tj. l.130 po Atalu podedovana pergamska država (svobodna grška obala, Frigija, Mizija, Karija in otok Rod): equitibus Romanis... adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci.; met. = azianski govorniki, azianisti: insistit autem ambitus modis pluribus, e quibus unum est secuta Asia maxume Ci.

    3. polotok Azija, danes Mala Azija: Varr., Ci., V., H. idr., Graeca lingua loquentes, qui Asiam incolunt N., Asia, quae cis Taurum montem L.; pergamsko kraljestvo: Vell., Eutr., Asiae Attalus, hi (sc. Pleuratus et Scerdilaedus) Thracum et Illyriorum reges L. ali = Troada: regia dicta parens, Asiae florentis imago O. (Metam. XIII, 484). — Od tod adj.

    1. Asiānus 3 (Ἀσιανός)
    a) azijski (ki spada k rim. pokrajini Aziji ali se nje tiče): res L., dii, equites Iuv., expeditio, bella, milites, exercitus Iust., equitatus Vulg., mensa (hrana) Macr., Graeculus Amm. azijski plahutar in gr. vetrnjak, dioecesis Cod. Th.; subst. pl. Asiānī -ōrum, m α) Azijci, preb. rim. pokrajine Azije: Plin., Vulg. β) azijski glavni zakupniki: Ci. ep.
    b) azijski po govorici, azianski, t.j. nadut in zgovoren: declamator Sen. rh., gens (vrsta govornikov) Q.; subst. Asiānī -ōrum, m azianski govorniki, azianisti: Sen. rh., Q.; adv. Asiānē aziansko: neque enim Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q.

    2. Asiāticus 3 (Ἀσιατικός)
    a) azijski, azianski: bellum (s pontskim kraljem Mitridatom) Ci., creta, pecuniae Ci., exercitus L., imperium Vell. vladarstvo Azije, nad Azijo, Asiatica persica ali samo Asiatica Col., Plin. azijska breskev; poseb. Asiatici oratores (= Asiani) Ci.
    b) azianski, t.j. naduti in gostobesedni govorniki, tako tudi Asiaticum orationis genus, Asiatica dictio, more Asiatico (= Asiane) Ci. Kot nom. propr. Asiāticus -ī, m Azijski, častni vzdevek Lucija Kornelija Scipiona, ki je premagal sirskega kralja Antioha pri Magneziji v Aziji: L., Gell., Eutr. — Subst. Asiarha -ae, m (Ἀσιάρχης) aziarh, najvišji svečenik in predstojnik bojnih in gledaliških iger v mestih rim. pokrajine Azije: Cod. Th.
  • Asinius 3 Azinij(ev), ime rim. plebejskega rodu,

    1. C. Asinius Pōlliō Gaj Azinij Polion, tudi samo Pōlliō ali Pōliō (-ōnis), Marucinec, roj. l.76, izvrsten državnik, govornik, zgodovinopisec, slovničar in kritik, ustanovitelj prve knjižnice v Rimu. Kot Cezarjev, pozneje pa Oktavijanov pristaš in zaupnik je deloval v obeh vojnah. Bil je konz. l.40, l.39 je triumfiral nad dalmatinskimi Partinci, pozneje pa se je posvečal le še znanostim; umrl je l.4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. idr.; pl. Asiniī Sen. ph. možje, kakršen je bil Azinij.

    2. C. Asinius Gallus Gaj Azinij Gal(us), sin prejšnjega, prijatelj znanosti, napisal je spis Comparatio patris et Ciceronis“ ter baje zlagal tudi epigrame. Zaradi njegove prostodušnosti ga je Tiberij sovražil, l.30 ga je obsodil na smrt, ne pa tudi usmrtil. L.33 po Kr. je v ječi umrl od gladu: Sen. rh., T., Suet., Plin. iun., Gell., Asinius uterque (oče in sin) Q.
  • aspecto moški spol pogled, videz, vidik

    a(l) primer aspecto na prvi pogled
    tiene buen aspecto videti je zdrav
  • asper -era -erum, adv. -ē, star. (Naev. ap. Non., Pl. ap. Prisc.) asperiter (prim. lat. spernere, āspernārī)

    I. v pravem pomenu negladek, hrapav, raskav, oster, gruden (grudnat), grapast, neraven (naspr. lēvis, lenis): saxa Enn. ap. Ci., Pac. fr., Lucr., O., saxetum Ci., rupes S., lapis O., loca Ci., C., S., H., O., silva densa et aspera Ci., colles C., Q., montes S., solum L., terra Plin., aditus Cu., os Cu. deroč tok pri ustju, ripae Cu., undae Enn. ap. Macr. razburkano valovje, mare L. ali maria V. viharno -a (prim.: asperior quovis aequore frater erat O.), glacies V., lingua V., O. grapast, vnet, ora squamosis aspera linguis Lucan., arteria (sapnik) Ci., Cels., manus Mart., nummus Suet. nekovan; s supin.: asper attactu Varr., lingua aspera tactu Lucr.; subst. asperum, n hrapavina, hrapavost, grapavost: per aspera (saxorum) Cu. po hrapavini skalovja = po hrapavem skalovju, per aspera erepo Sen. ph. po klečeh, per aspera et devia Suet. po grapastih krajih in neuglajenih poteh, aspera et confragosa Q., Plin., in aspero accipere Sen. ph. v nekovanem denarju, aspera maris T. viharji; pren.
    a) rubus, sentes V. bodeče, silva V. gozd bodičastega plevela, capilli H. ali barba Tib. ščetinasti -a, asperiora frena L. bolj grobo, mucro Lucan. ostro, fauces Plin. kosmato, tussis Mart. praskav.
    b) (o umetninah) negladek, neraven na površju = reliefno izdelan, vrezan, cizeliran: cymbia... aspera signis V., signis exstantibus asper crater ali inaurato crater asper acantho O., asp. pocula Pr., asperum signis ebur Sen. tr., asp. balteus Val. Fl., aspera pondera caelati auri Sil.

    II. pren.

    1. o stvareh in snoveh, ki mehansko delujejo na človekova čutila, oster (naspr. lenis)
    a) oster, mrzel, hud, neprijeten, neugoden: hiems S., O., asperrimae hiemis initio Vell., caelum asperum Iust. ostro podnebje (prim.: quis porro,... Germaniam peteret,... asperam caelo T. deželo ostrega podnebja), asp. nubila Lucr.; subst. neutr.: asperrimo hiemis T. v najhujšem zimskem času.
    b) za voh ali okus oster, hud, rezek, trpek: haec (brassica) est aspera Ca., victus Pl. hrana, vinum Ter. trpko, allium asperi saporis, asper sapor maris, piper asperrimum, acetum quam asperrimum, herba asperrimi gustus, radix odoris asperi Plin.; subst. neutr.: quid iudicant sensus? dulce amarum, lene asperum Ci.
    c) za sluh oster, raskav, grob, trd: plura (vocum) genera, lene, asperum,... Ci., aspera mutata est in lenem... littera O. (R se je spremenil v L: Remuria — Lemuria), vox Q., consonantes, vocales asperiores Q., spiritus asper Prisc. krepki pridih; ret. (o govoru) hrapav, neuglajen, nepravilen (naspr. lēvis): aspera, tristis, horrida oratio Ci., compositio praefracta et aspera Sen. ph., compositio dura et aspera Q., non aspere (loqui) Ci.

    2. v duševnem oziru
    a) (o značaju) oster, osoren, okruten, grob, surov, neolikan, kljubovalen, uporen, silovit, divji, neprijazen (naspr. lenis, mitis, placidus et quietus): amica aspera et praecox Luc. fr., homo asper et durus Ci., aspera mea natura Ci., Fimbria (orator) asper, maledicus Ci., ne qua in re asperior aut inhumanior videare Ci., Gaetuli... asperi incultique S., in rudo ac rudibus cuivis satis asper Luc. kljubovalen, monitoribus (dat.) asper H. uporen, cladibus asper O. ogorčen zaradi..., patres vestros asperrimos illos... legatos tamen... Tarentum misisse L., asperrimi ad condicionem pacis L., (Carthago) studiis asperrima belli V. vsa divja od samega vojskovanja, gens laboribus et bellis aspera Iust., aspera Iuno V. ogorčena, razsrjena, Pholoë H. nedostopna, aspera est illi Venus Tib. mu ni mila, virgo (sc. Diana) Sen. tr. divja, rebusque veni non asper egenis V. ne nasproten borni gostiji = zadovoljen z borno gostijo, anguis asper siti V. razdražena, lupus dulcedine sanguinis asper O., bos aspera cornu V. preteča, asper tactu leo H. razdražen ob dotiku, (equus) asper frena pati Stat. razdražen, ker mora trpeti..., aspere (asperius, asperrime) loqui, aspere accusare, non consuevi homines appellare asperius nisi lacessitus Ci., aspere accipere aliquid T.; occ. trd(osrčen), krut, strog, čemeren: (Stoici) horridiores evadunt, asperiores, duriores et oratione et moribus Ci., doctrina... asperior et durior Ci., venatus asper victu V., Cato asperi animi fuit, sed rigidae innocentiae L., alter vestitus aspere Ci. preprosto.
    b) (o stvareh in razmerah) hud, težaven, neugoden, neprijeten, kočljiv, žalosten: dolor (est) motus asper in corpore Ci., negotium S. hud, res ipsa aspera est S. je kočljiva, huda, mala res, spes multo asperior S. precej bolj žalostno upanje, res asperae S. težavne naloge, dubias atque asperas res tolerare S., hanc viam asperam atque arduam esse nego Ci., periculosa atque aspera tempora Ci., asperrima belli civilis pericula Ci., aspera fata, odia V., asperius opinione S. težavnejše, kakor bi si kdo mislil; subst. aspera -ōrum, n zoprnosti, težave, stiske, nevarnosti, nadloge, nezgode: L., maiora et magis aspera aggredi S., aspera multa perferre H., aspera multa alicui debere Pr.; pren. α) divji, hud: aspera Martis pugna V., asperrimum bellum S. β) trd, oster, strog, krut: sententia L., censura Vell., actio, lex Q., custodia T., censorium nomen asperius videbatur Ci., leges et iudicia graviora et asperiora Ci., aspere tractare aliquem Ci., nihil placet aspere agi L. nič krutega ukreniti, asperrime saevire in aliquem Vell., asperrime pati aliquid Sen. ph. γ) zajedljiv, zbadljiv, piker, grob, žaljiv: verba O., eius voluntatem asperioribus facetiis perstrinxit Ci., publicanorum in Scaevolam aspere dicta Ci., aspere scribere in aliquem S., asperius scribere de aliquo Ci. ep., O. Kot nom. propr. Asper, Asperī (redkeje Asprī), m Asper, rim. priimek: L. Trebonius tribunus plebis infestus patribus...; insectandisque patribus, unde Aspero etiam iuditum est cognomen, tribunatum gessit L., Sulpicius Asper T. Sulpicij Asper.

    Opomba: Sinkop. obl. aspris sentibus V. (Aen. II., 379), aspro Pall.
  • assum (adsum), adesse, affuī (adfuī), affutūrus (adfutūrus), v cj. impf. tudi afforem (adforem), v inf. fut. tudi affore (adfore)

    1. biti pri čem, pričujoč (prisoten, navzoč) biti, prisostvovati, biti kje; abs.: gloria efficiebat, ut absentes adessemus, mortui viveremus Ci., adesset an abesset L., quam diu adfuit, ne qua sibi statua poneretur, restitit: absens prohibere non potuit N., utinam rex ipse Noto compulsus eodem adforet V., omnes, qui adsunt (aderant, adfuerunt, adfuerant) Ci., C., N., T. vsi navzoči; ades ali adesdum Kom. bodi tu = ostani tu; na vprašanje kako? z adv. ali adj. določili, kakor npr. adesse coram Ci. ep., V., Cu. ali praesentem Pl., Ter., Ci., C. ali praesto Acc. fr., Ter., Ci., Cu. osebno prisoten biti, adesse frequentem Ter.; na vprašanje kje? z adv. in praep.: sed hic num quis adest? Pl., iam hic adero Ter. takoj bom spet tu, assum apud te, genitor Acc. fr., apud te adsum Sosia idem Pl., mane ad (= apud) portam adesse Ci., ante oculos... Hector visus adesse mihi V., adesse in tabernaculo Pl., in vestibulo Cu.; z abl. loci: omnibus umbra locis adero V.; z loc.: domi adsitis, facite Ter., Brundisi, Amphipoli adesse L.; pesn. z dat.: portis alii adsunt V.; adesse alicui rei pričujoč biti pri čem = deležen biti česa, udeležiti (udeleževati) se česa, sodelovati pri čem: omnibus his pugnis adfuit Dolabella Ci., plebs comitiis adfuit Ci. ep., omnibus periculis illius adfuit N., adesse pugnae, colloquio L., sermoni, funeri Cu.; poseb. adesse scribendo senatūs consulto ali decreto Ci. ali samo scribendo Sc. ap. Ci. pričujoč biti pri sestavljanju (pisanju) senatskega sklepa; nam. dat. tudi praep.: adesse in hac re, in pariundo Ter., in senatu Ci. ep., ad suffragium Ci.; abs.: ut paene liberum sit senatori non adesse Ci. priti ali ne priti na senatove seje, nec adfuisse usque Philippum Cu.

    2. z določenim namenom priti (prihajati), znajti se, na roko biti, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, bližati se, približ(ev)ati se, tu biti (adsum često = prišel sem, prikazal sem se, pojavil sem se); abs.: primum me ipsum vigilare, adesse Ci., cum hostes adessent L., hostem iam adfore nuntiabatur Cu. da bo takoj na mestu; na vprašanje od kod? ali kod? hi autem ex Africa adfuturi videntur Ci. ep., oratores aderant ex urbe V., de montibus adsunt Harpyiae V., adsum ab sede sororum V., quaeritis, aetheriis quare regina deorum sedibus huc adsim? V., adsum atque advenio Acheronte vix viā altā atque arduā per speluncas Enn. ap. Ci., Galli per dumos aderant V.; na vprašanje kam? in čemu? huc ades V., Tib. pridi sem, ad ossa parentis adsumus V. prišli smo, nunc ades ad parendum vel ad imperandum potius Ci. ep. pridi sem, da..., sed volgus ad magnitudinem beneficiorum aderat T. je bilo takoj pripravljeno sprejemati, je radovoljno in željno sprejemalo tolike dobrote, adesse tributo (dat.) T. priti pobirat (terjat) davke, excubiis T. kot straža, primā face cubiculum tuum (acc.) adero Ap. pridem v tvojo sobo, se pojavim v tvoji sobi; z inf.: non Teucros delere aderam Sil.; zoper koga ali proti komu? adversus hostes S., in semisomnos barbaros T.; kje? pri čem? in agmine modo in primis, modo in postremis aderat S., in operibus, in agmine atque ad vigilias multus adesse S., in eo cornu non Poetilius solus, sed Sulpicius etiam hortator aderat L., Caesar ubique aderat Vell.; z dat.: ipse dux hostium suis aderat C., Turnus improvisus urbi adest V. se nenadoma prikaže pred mestom; kakšne volje? iam omnes feroces aderant S., Numidae infensi adesse atque instare S., Masinissa dies noctesque infestus aderat L.; occ. priti pred sodnika, na sodišče; o obtožencu: ne reus adsit, ne citetur Ci., edicit, ut Kal. Dec. adsit Sthenius Ci., Verres adesse iubebat, Verres cognoscebat Ci., Siculos ad iudicium non adfuturos Ci.; o tožniku: cum accusator non adesset, Sthenium non condemnari oportere Ci., adsunt (prišli so k sodniku), queruntur Siculi Ci., si Verres ea non reddidisset, (legati) in iudicio adessent Ci.

    3. pren.
    a) biti na uslugo (razpolago), biti pri roki (rokah): ubi vis, dona tibi adsunt a Phaedria Ter. ti pridejo od, dobiš od Fedrija, frumentum conferri, comportari, adesse dicere C., cum adesset usus C. če je bilo treba, „aderat vis“, ut ait poëta Ci., quid enim abest huic homini, quod, si adesset, iure ei tribueretur? Ci., quod adest quodque praesens est Ci., quod optastis, adest V., vim adfore verbo crediderat V. da bo beseda imela moč, assunt multa eius rei exempla Q., illis robur aetatis adfuerat T.
    b) (o času in časovnih razmerah) tukaj, blizu biti, bližati se, čakati koga: nunc adest occasio bene facta cumulare Pl., aderit tempus (dies), cum... Acc. fr., Kom. pride čas (dan), ko..., tudi samo: prope adest, cum... Kom. kmalu pride čas, ko..., adsunt Kalendae Ianuariae Ci., etiamsi certa pestis adesset, (se) mansurum S., iamque dies infanda aderat V., adest ingens certamen, ingens seditio, aderat iudicio dies, adesse Romanis ultimum diem L., vesper adest Cat., adest vitae finis, adesse supremam horam, aderat nox Cu.
    c) (duševno) pričujoč (prisoten) biti, paziti: ades animo! Ter. ali samo ades! Pl. pazi! adeste aequo animo! Ter. poslušajte blagovoljno! adeste omnes animis, qui adestis corporibus Ci., adestote omnes animis Ci.
    č) miren (mirnega srca) biti: ades... animo et omitte timorem, Scipio Ci., quam ob rem adeste animis, iudices, et timorem... deponite Ci.

    4. na roko biti, pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga, pospešiti (pospeševati) kaj, mil, naklonjen biti komu, do koga (naspr. abesse, deesse); o božanstvih; abs.: adsis, o Tegeaee, favens V., adsit bona Iuno V., dique omnes nemorum, dique omnes noctis adeste O., deos sui sceleris ultores adesse Cu.; z dat.: te precor, Alcide, coeptis ingentibus adsis V., satis scio origini Romanae deos adfuisse L. da so bili mili, nostrisque et nunc querelis adsint (di) et mox armis L. naj poskrbijo za..., tam evidens numen... rebus Romanis adfuit L., si vocata partubus Lucina veris affuit H., aderat querenti perfidum ridens Venus H., si fortuna coeptis adfuerit T., fortunam adesse consiliis, adfore conatibus T.; na splošno: aderat in magnis rebus N., utrique... in consilio semper adfuit N., adsum amicis Ci., semper absenti Deiotaro adfui Ci. vselej sem se zavzel za... Dejotara, ut fautor consultorque sibi adsit S., ipsi mihi... custos aderat (pater) H., imperium suscipienti (Alexandro) adesse Cu.; o osebah, ki so kakemu sodniku (iudex) ali preiskovalnemu sodniku (quaesitor) v pomoč kot svetovalci: quod... a vobis, qui adestis in consilio, quaeso, ut diligenter attendatis Ci.; occ. (pred sodnika, na sodišče) priti (prihajati), kot pravni pomočnik, zavetnik, zastopnik, zagovornik, na sodišču zagovarjati, zavetovati, zastopati koga, kaj, zavzemati se za koga, za kaj: volo ego adesse hic advocatos nobis in turba hac Ter., reo non adfui Ci., mirari Torquatus desinat me, qui Autronio non adfuerim, Sullam defendere Ci., ius qui profitebitur, adsit O., reo... L. Piso et Livineius Regulus adfuere T., adesse ei sententiae Plin., adesse partibus Plin. iun., affuisse Ciceronem tali causae invenio Q.; čemu? ad defendendam causam, ad hanc rem Ter., ad rem agendam Caelius ap. Q.; kje? in iudicio Ci., in foro L.; v kaki stvari? in hac causa Ci.; pren.: in sua causa omnium libertati L.; zoper koga? contra Satrium Ci. ep., adversus privatum intemperantius Suet.

    Opomba: St.lat. cj. pr. adsiem V. (Catal.), adsies Prud., adsiet Ca., Pl., Ter., adsient Ter. in pri L. v posvetilnem besedilu.
  • Atax -acis, m Atak, vzpetina in vas v Narbonski Galiji; kot reka (zdaj Aude): Lucan., Mel., Plin., Sid.; kot vas: Hier. Od tod adj. Atacīnus 3 ataški, iz Ataka; kot priimek epskega pesnika Publija Terencija Varona (roj. v ataški vasi l.82, umrl l.37); subst. Atacīnus -ī, m Ataški, Atačan: H., Q.; pl. Atacīnī -ōrum, m Poatakovci, preb. ob ataški reki ali Atačani, ataški preb.: colonia Atacinorum (zdaj Narbonne): Mel.
  • Atēius 3 Atej(ev), ime rim. rodu; poseb.:

    1. C. Ateius Capitō Gaj Atej Kapiton, tr. pl. l.55, nasprotnik konz. Pompeja in Krasa: Ci., T.

    2. njegov sin, slavni pravnik, naspr. nič manj slavnega pravnika Kvinta Antistija Labeona, konz. l.5 po Kr., umrl l.22 po Kr.: Plin., T., Gell.

    3. At. Praetextatus Philologus Atej Pretekstat Filolog (= Starinoslovec), rim. učenjak, zlasti slovničar, prijatelj Salustija in Azinija Poliona: Plin. fr., Asin. Poll. ap. Suet.
  • Aternius 3 Aternij(ev), ime rim. rodu. Znan je A. Aternius Avel Aternij, konz. l.455: Ci.; po njem se imenuje lex Aternia (de multa): Gell.
  • Athanasius -iī, m (Ἀϑανάσιος) Atanazij,

    1. aleksandrijski škof in gr. cerkveni pisatelj, umrl l.372 po Kr.; Eccl.

    2. slavni rim. pravnik v Justinijanovem času: Icti.
  • Athēniō -ōnis, m (Ἀϑηνίων) Atenion,

    2. sicilski pastir, po rodu iz Kilikije, ki je poveljeval v drugi suženjski vojni l.102 in padel v dvoboju s konz. Manijem Akvilijem: Ci.; sarkastično o Sekstu Klodiju, vodji upornih sužnjev: Ci. ep.

    2. slikar iz traške Mavroneje: Plin. (z nom. Athēniōn).
  • āthlēta -ae, m (gr. ἀϑλητής) tekmovalni bor(il)ec, rokoborec, atlet: H., Val. Max., Plin. idr., faciunt idem, cum exercentur, athletae Ci., athletarum usus N., athletarum certamen tum primum (l.186) Romanis spectaculo fuit L.; pren. junak, izvrstnik v čem: athletae pecuarii, comitiorum Q. Od tod adj. āthlēticus 3, adv. rokoborski, atletski: Pl., Cels., Gell., Lact., Cael.; subst. āthlētica -ae, f (sc. ars) rokoborba, atletika: Plin.
  • Atīlius 3 Atilij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

    1. A. Atilius Cālātīnus Avel Atilij Kalatin, konz. l.258 in 254, diktator l.250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci., L. epit., Front.

    2. M. At. Rēgulus, gl. Rēgulus.

    3. C. At. Serrānus Gaviānus Gaj Atilij Seran Gavijan, kvestor l.63 in Ciceronov (konzulov) prijatelj, toda pozneje (l.57) kot tr. pl. njegov nasprotnik: Ci.

    4. M. At. Mark Atilij, dramatik, ki je prirejal gr. tragedije in komedije za rim. oder, sodobnik Lucija Akcija: Varr., Ci., Suet.

    5. L. At. Lucij Atilij, pravnik v 6. st. po ust. Rima: Dig.; kot adj.: lex Atilia Ulp., G. Atilijev (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju) zakon o varuštvu. — Od tod adj. Atīliānus 3 Atilijev: praedia Ci. ep. (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju), virtus Val. Max. (= po Marku Atiliju Regulu), tutor G. (= po Atilijevem zakonu določen).
  • Ātīnius 3 Atinij(ev), ime rim. rodu; poseb. znan je C. Atinius Labeo Mecerio Gaj Atinij Labeon Mecerion, tr. pl. l.130, nasprotnik Kvinta Cecilija Metela: Ci., L., Plin.; kot adj.: lex Atinia Ci. Atinijev (= po tribunu Gaju Atiniju) zakon (o sprejemu ljudskih tribunov v senat), plebiscitum Varr. ap. Gell., ulmus Col., Plin. dolgostebelni brest.
  • Atta -ae, m (atta1, po drugih atta2) Ata, rim. priimek,

    1. C. (ali T.) Quin(c)tius Atta Gaj (Tit) Kvin(k)cij Ata, ok. l.100 poleg Afranija glavni pesnik rim. narodne komedije (fabula togata): H., Gell., Hier. idr.

    2. Claudius Atta Klavdij Ata, eden prednikov Klavdijevega rodu: Suet.
  • Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

    1. Makedonci
    a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
    b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
    c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

    2. pergamski kralji
    a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
    b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
    c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

    3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.
  • attention [atɑ̃sjɔ̃] féminin pazljivost, pozornost

    attention! pozor!
    appeler, retenir l'attention sur quelque chose opozoriti na kaj
    avoir des attentions pour quelqu'un biti pozoren, ustrežljiv do koga
    faire attention à paziti na
    faire un effort d'attention zelo, napeto paziti
    cela mérite attention to je vredno pozornosti
    attirer l' attention sur quelque chose pritegniti pozornost na kaj, opozoriti na kaj
  • Atticus 3, adv. (Ἀττικός)

    1. atiški, atenski: ager Pl., Athenae Ci. idr., terra L., Gell. ali regio Hyg., Plin. = Attica (gl. v nadalj.), fines H., civis Attica Pl., Ter., paelex Mart. ali volucris Pr. (= Philomela), virgo (= canēphoros) H., anus Q., Plin. iun. starka, oves Varr., mel Col., Plin. ali mella O., Mart. ali apis O. z atiškega Himeta, tetrachmum Atticorum ali (sinkop.) Atticûm... milia L., columnae Plin., fides (preg.) Vell. = iskrena in trdna; Atticē -ēs, adj. f atiška: philosophia Varr., ochra, quae Attice nominatur Cels. Od tod subst.
    a) Attica -ae, f (sc. regio ali terra): Ci. idr., v gr. obl. Atticē -ēs, f (Ἀττική, sc. γῆ): Varr. Atika, najslavnejša gr. pokrajina v Heladi z glavnim mestom Atenami.
    b) Atticus -ī, m (Ἀττικός) Atičan, Atenec: Ter.; nav. pl. Atticī -ōrum, m Atičani, Atenci: Ci. idr.

    2. pren. (glede na višjo izobrazbo, umetnost, znanost, poseb. govorništvo) atiški, atenski = olikan, ličen, uglajen, umeten, tenek: logi Pl., Atticarum Musarum scriptores Varr. fr., stilus Ci. preprosti (naspr. azijski = naduti, nabuhli), tako tudi genus dicendi, oratores Ci. (naspr. Asiatici), Attice dicere Ci., Q. ali Attice loqui Q., Attice pressi oratores Q., Atticae aures Ci. tenka, občutljiva, Att. lepos Mart., sapor, sententiae Q.; subst. Atticum quid sit, discant Ci. uglajeno atiško izražanje; Atticī -ōrum, m (preprosti) atiški govorniki (naspr. Asiani): Ci., Q. Kot pridevek Atticus -ī, m Atik (Atiški),
    a) T. Pomponius Att. Tit Pomponij Atik, rim. vitez (roj. l. 109, umrl l. 32), izredno izobražen mož, ki je duhovno in materialno pospeševal rim. slovstvo; prijatelj Cicerona, Hortenzija, Ovidija idr.; pridevek Atticus so mu vzdeli deloma zato, ker je dolgo živel v Atenah in si pridobil za to mesto mnogo zaslug, deloma pa zaradi njegove atiške izobrazbe: Ci., N., Sen. ph., Plin. Njegova hči Caecilia Cecilija se je po njem imenovala Attica -ae, f ali Atticula -ae, f Atika, Atikula: Ci. ep.
    b) Antonius Att. Antonij Atik, lat. retor: Sen. rh.
    c) Vipstanius Att. Vipstanij Atik: Sen. rh.