Franja

potence [pɔtɑ̃s] féminin nosilec, opora; vešala, kazen na obešenje; naprava za merjenje višine konj

en potence v obliki črke T
mériter la potence zaslužiti vešala

potencé, e [pɔtɑ̃se] adjectif

croix féminin potencée križ, čigar kraki imajo obliko črke T

premíčen (-čna -o) adj. mobile; amovibile; trasportabile; scorrevole; girevole; traslatore:
ekon. premična lestvica scala mobile
opt. premična mizica (pri mikroskopu) tavolino traslatore
premična tarča (v topografiji) scopo
premična utež cursore
tisk. premične črke caratteri mobili
premični most ponte girevole
gled. premični oder scena scorrevole
rel. premični prazniki feste mobili
strojn. premični žerjav derrick
premično stojalo servitore

print² [print]

1. prehodni glagol
tiskati, dati v tisk, natisniti; odtisniti, potiskati; pisati s tiskanimi črkami; vtisniti (on ; žig)
pustiti sled (on)
natiskati vzorec (in v)
vtisniti (on s.o.'s mind komu v spomin)
pustiti sled, odtis; phot kopirati (off, out)
kalupiti (npr. maslo)

2. neprehodni glagol
tiskati, izdajati knjige itd.; biti v tisku (the book is printing knjiga je v tisku)

printed form tiskan formular
printed matter tiskovine
printed goods tiskanine (blago)
printed characters tiskane črke

rāmus -ī, m (iz *u̯rādmos; prim. rādīx, radius)

1.
a) veja, brstika, mladika, poganjek, mladica (naspr. stirps): Vulg., Eccl. idr., praetereuntes ramum defringunt arboris Ci., rami frondentes V., viridis O., nodosus, retorridus Sen. ph., ab eius (sc. cornūs) summo sicut palmae ramique late diffunduntur C. dlanaste razrasti, dlanasti razrastki.
b) pren.: non solum ramos amputare miseriarum, sed omnes radicum fibras evellere Ci., fortitudo, cuius patientia et perpessio et tolerantia rami sunt Sen. ph.
c) veja kot Herkulov bat, bèt, kij, gorjača: Pr.

2. sinekdoha
a) steblo, drevo: bacas dant rami V.
b) listje: tempora cingite ramis V.
c) (drevesni) sad, sadje, sadeži, ovočje: (sc. eos) rami atque venatus alebant V.

3. metaf.
a) posamezno trstno steblo, trst: Plin.
b) pl. rami roglja grške črke Υ (Pitagora ju je uporabil kot simbol za razpotje dveh različnih načinov nravstvenega življenja): et tibi quae Samios deduxit littera ramos surgentem dextro monstravit limite callem Pers., Pythagorae bivium ramis pateo ambiguis — Y Aus.
c) veja, odrastek, razrastek gorovja: mons Cambalidus, qui est Caucasi ramus Plin.
d) rokav reke: quodcumque ex his elegeris, amnis est; multos nihilominus [non] ignobiles ramos in aliud atque aliud litus exporrigit (sc. Nilus) Sen. ph.
e) veja = rod, sorodstvena linija, sorodstveno deblo, loza, panoga sorodstva: hoc satis? an deceat pulmonem rumpere ventis, stemmate quod Tusco ramum millesime ducis Pers.
f) kadilo: vobis rubra dabunt pretiosas aequora conchas, Indus ebur, ramos Panchaia, vellera Seres Cl.
g) moški spolni ud, penis: Prud., puerum mulieri praestare noenu scis, quanto siet melior cuius vox gallulascit, cuius iam ramus roborascit? Nov. fr.
h) odcep, razcep, veja, vod vodovoda: ramus Augustae (sc. aquae) Front., sublatis eiusmodi ramis (veje, odcepi cevi) Front.

relief [rəljɛf] masculin relief, pridvig, nadvig; profil tal; pluriel odpadki, ostanki (jedi)

en relief dvignjen, (plastično) prikazan
reliefs pluriel d'un festin ostanki pojedine
reliefs pluriel d'une splendeur passée ostanki preteklega sijaja
carte féminin, cinéma masculin en relief reliefni zemljevid, reliefni kino
caractères masculin pluriel en relief du braille Braillove črke (za slepce)
avoir du relief izstopiti, biti v oči
donner du relief à quelque chose, mettre quelque chose en relief poudariti, osvetliti kaj
cette action a mis en relief ses qualités to dejanje je osvetlilo, lepo pokazalo njegove kvalitete

rep² [ê] moški spol (-a …) letalstvo (repne površine) das Leitwerk (smerni Seitenleitwerk, višinski Höhenleitwerk, dvojni Doppelleitwerk, trojni Dreifachleitwerk, križasti Kreuzleitwerk, v obliki črke V V-Leitwerk, v obliki črke T T-Leitwerk), (zadnji del) das Heck
figurativno, letalstvo rep iz vrtincev za letalom: die Wirbelstraße

romain, e [rɔmɛ̃, ɛn] adjectif rimski

Romain, e masculin, féminin Rimljan, -nka; féminin (= laitue féminin romaine) rimska solata; féminin (= balance féminin, bascule féminin romaine) rimska tehtnica
caractère masculin romain (typographie) latinska črka
chiffre masculin, droit masculin romain rimska številka, rimsko pravo
Eglise féminin catholique, apostolique et romaine rimskokatoliška Cerkev
caractères masculin pluriel romains rimske, pokončne črke
empereur masculin romain rimski cesar
être bon comme la romaine biti predober (in izkoriščan); biti v položaju, ki utegne biti nevaren, usode poln
travail masculin de Romain dolgotrajno in težko delo

rubricate [rú:brikeit] prehodni glagol
rdeče pobarvati ali označiti, rdeče tiskati; poudariti s posebnim tiskom; opremiti z rubrikami; rubricirati

rubricated letters, rubricated matter tisk črke v rdeči pisavi (tisku)

runic [rú:nik]

1. pridevnik
runski; starinski

runic characters (letters) runski znaki (črke)

2. samostalnik
tisk reklamni napis v velikih črkah

runique [rünik] adjectif runski

alphabet masculin, écriture féminin runique, caractères masculin pluriel runiques, inscriptions féminin pluriel runiques runska abeceda, runska pisava, runske črke, runski napisi
art masculin runique skandinavska umetnost (3.—10. stol.)

rúnski runic

rúnske črke, pismenke runes, runic characters (ali letters) pl, runic alphabet, futhark, futhorc, futhork

rúnski

runske črke caractères moški spol množine runiques
runski napis inscription ženski spol runique

rúnski

runske črke caracteres m pl rúnicos, escritura f de runas

S črka: das S
v obliki črke S S-förmig

S, s [ɛs] masculin črka s

S majuscule, s minuscule veliki S, mali s
un S cestna vijuga, rida, serpentina
virage masculin en S vijuga v obliki črke S
ivrogne qui fait des s pijanec, ki hodi v cikcaku

scatola f

1. škatla:
una scatola di biscotti, di fiammiferi škatla keksov, vžigalic
caratteri, lettere di scatola pren. velikanske črke
cibi in scatola konzerve
averne piene le scatole biti koga, česa čez glavo sit; pog. imeti koga, česa polno kišto
comprare qcs. a scatola chiusa pren. kupiti mačka v žaklju
levarsi, togliersi dalle scatole oditi, spraviti se izpod nog
rompere le scatole a qcn. pren. pog. koga nadlegovati

2.
scatola armonica, musicale glasba glasbena skrinjica
scatola cranica anat. lobanja
scatola di derivazione elektr. odcepna doza
scatola guida, scatola sterzo avto krmilni okrov
scatola nera tehn., aero črna skrinjica

Schrift, die, (-, -en) pisava; spis; (Heilige) Schrift (Sveto) pismo; Typographie črke; lateinische Schrift latinica; russische/kyrillische Schrift cirilica; griechische Schrift grške črke

scrīptilis -e (scrībere) (na)pisljiv, ki se da pisati: scriptiles formae incisae AMM. pismenke, črke.

sēmi-vocālis -e (sēmi in vocālis)

1. polglasen, napol (na pol) ali precej podoben človeškemu glasu: instrumentum rusticum VARR. signum militare VEG. rog ali troba (trobenta).

2. napol (na pol) samoglasniški (vokalen), skoraj samoglasniški (vokalen); subst. sēmivocālēs -ium, f (sc. litterae) polglasniki = zveneči soglasniki (črke, ki se pri izgovarjanju začenjajo s samoglasnikom: F, L, M, N, R, S, X): Q., PRISC.