Franja

tōrto¹

A) agg.

1. zvit

2. ukrivljen, kriv:
gambe torte krive noge

3. pren. jezen, spačen; besen, ogorčen, nejevoljen:
occhi torti jezne oči
viso torto besen, nejevoljen obraz

B) avv. jezno, postrani:
guardare torto qcn. koga gledati postrani

tortu, e [tɔrtü] adjectif zvit, skrivljen, ukrivljen; figuré čudaški

nez masculin tortu ukrivljen nos
jambes féminin pluriel tortues krive noge

trappy [trǽpi] pridevnik
pogovorno poln pasti; zapleten, zvit, kočljiv, težaven

trickish [tríkiš] pridevnik (trickishly prislov)
zvit; lokav, zvijačen, pretkan; slepilen, varljiv, lažen; potuhnjen; težaven, kočljiv, kompliciran

tricksy [tríksi] pridevnik
zvit, lokav, pretkan, prebrisan; potuhnjen; varljiv, nezanesljiv; navihan, razposajen, objesten, poreden; vesel, šaljiv; ličen, čeden

truglio agg. (m pl. -gli) zvit, prekanjen

twisty [twísti] pridevnik
zvit, kriv, ukrivljen, naroben; popačen
figurativno nezanesljiv, nepošten; izogibajoč se, izmikajoč se; čemeren

vafer -fra -frum, adv. -ē (z narečnim f nam. b, pristna lat. obl. je vaber; osnovna obl. *gu̯adhrós; morda sor. z lit. gùdras zvit, premeten, navihan) premetèn, prekanjen, prevejan, prebrisan, navihan, nabrit, zvit, zvijačen, lokav, prefrigan: Afr. ap. Non., O., Pers., Val. Max., Sen. rh., Sen. ph., Mart., Gell. idr., vafer in disputando Ci., vafri inscitia iuris H. neizkušenost v zvitem pravništvu, si vafer praeroso fugerit hamo H. premeténec, cavillentur vafriora licet Hier., Stoicorum somniorum vaferrimus interpres Ci. najbolj prebrisan, nihil sane vafre … facere conatus est Ci.

varmint [vá:mint]

1. samostalnik
ameriško za vermin
mrčes
šaljivo nevzgojen otrok, (žival) mrha
lov, sleng lisica

2. pridevnik
prebrisan, zvit

verdreht zvit, zavit, zasukan; (falsch) napačen; figurativ nor, česnjen

versi-pellis (vorsi-pellis) -e (vertere in pellis)

1. svojo kožo spreminjajoč, svojo podobo spreminjajoč, spreminjajoč (pretvarjajoč) se: versipellem se facit Pl. (o Jupitru); poseb. volkodlak = človek, ki se lahko (po ljudski vraži) spremeni v volka: Plin., Petr., Ap.

2. metaf. „spreminjajoč kožo“ = prekanjen, lokav, zvit, zvijačen: homo Pl., quicum versipellis fio Luc. ap. Non., testis Vulg., adversarius, astutia Aug., modus Arn., hortamen Prud.

versute [vəsjú:t] pridevnik
zvit, pretkan, prebrisan

versūti-loquus 3 (versūtus in loquī) zvito govoreč, zvit: Ambr., malitiae Poeta ap. Ci.

versūtus 3, adv. -ē (vertere; prim. gr. πολύτροπος)

1. vrtljiv, obrnljiv: le v primeri: versutior est quam rota figularis Pl.

2. metaf.
a) „ki se zna obrniti“ = vrtljiv, okreten, spreten, prebrisan, pameten: Pl. idr., homo sine dubio versutus et callidus Ci., acutus atque versutus animus Ci., versutissimus Lysander Ci.
b) v negativnem pomenu zvit, zvijačen, lokav, prekanjen, premeten, prebrisan: Vell., servus Pl., Corinna O., hoc est hominis non aperti, … non viri boni, versuti potius … Ci., versutissimus homo et in fallendo exercitatissimus Ci., malitia est versuta et falax ratio nocendi Ci., versutum et callidum factum Solonis Ci., versute dicere Ci., versutissime Aug.; z gen.: versutus ingenii mango Plin.

veterātor -ōris, m (veterāre (po)starati)

1. kdor se je v čem (pri čem) postaral, kdor je v čem (pri čem) ostarel (osivel), torej izkušenec, izurjenec, izvežbanec, izvedenec, spretnež, prekaljenec, rutiner, adj. izkušen, izurjen, izvežban, izveden, spreten, prekaljen, rutiniran: in causis privatis satis veterator Ci., in litteris Gell.

2. (v negativnem pomenu) lisjaški, prekanjen, prevéjan, prebrisan, presukan, prepréden, zvit, prefrigan, lokav, navihan: non sunt in disputando vafri, non veteratores Ci.; subst. (star) lisjak, prekanjenec, prevejanec, prebrisanec, presukanec, prepredenec, zvitež, zvijačnež, zvijačnik, lokavec, pravi lopov, prava baraba, navihanec, prefriganec: Ter. idr., ille veterator et callidus Ci., in hoc homo luteus etiam callidus ac veterator esse vult Ci., subridet Saturius, veterator Ci. stari lisjak.

3. star suženj (naspr. novicius): Icti.

veterātōrius 3, adv. -ē (veterātor)

1. izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: minime veteratoria ratio dicendi Ci., sed eam (sc. accurationem) ut citius veteratoriam quam oratoriam diceres Ci., veteratorie dicere Ci.

2. (v negativnem zmislu) lisjaški, prekanjen, prevéjan, prebrisan, presukan, prepréden, zvit, zvijačen, lokav: Don., nihil ab isto vafrum, nihil veteratorium exspectaveritis Ci., satis veteratorie … ait Ap.

vicleán -ă (-éni, -éne) adj. zvit, zvijačen, prekanjen

viēscō -ere (sor. z lit. výstu venem, výtinu povzročim, da kaj vene, stvnem. wësanēn zveneti, posušiti se, nem. verwesen, verwittern; prim. tudi lat. vīrus) (s)tuliti se, zvi(ja)ti se, (z)grbančiti se, nagrbančiti se, (o)veneti, zveneti, skrčiti se: viescentem ficum a rore defenderet Col.; od tod adj. pt. pf. viētus 3 stuljen, zvit, zgrbančen, ovenel, vel: esse aliquid … in arborum bacis … quasi vietum et caducum Ci., caput (sc. liliorum) O., ficus Col.; metaf.: hic est vietus (beri dvozložno: vjetus) … senex Ter., cor Ci., qui sudor vietis (beri dvozložno: vjetis) … membris crescit H., vestis Lucr. preperela obleka, prava pajčevina.

vitòper -a -o
1. zvežen, zvit: -a daska; -a vrata
2. vitek, upogljiv: -a grana

voilé, e [vwale] adjectif skrivljen, zvit

roue féminin voilée skrivljeno kolo
regard masculin voilé moten, medel pogled