-
maniatar roke zvezati; nadeti lisice na roke
-
ob-iūro -āre (ob in iūrāre) zapriseči, zvezati s prisego: obiurare [iureiurando obstringere], ut est in … Penthesilea: „Formidabant obiurare“ P. F.
-
pinion [pínjən]
1. samostalnik
zoologija letalno pero, vrh peruti (krila)
poetično krilo
tehnično zobato kolesce
2. prehodni glagol
pristriči ali zvezati peruti; zvezati roke, privezati (to na)
-
podbráditi pòdbrādīm (se) zvezati (si) ruto pod brado
-
podrúbiti se pòdrūbīm se dial. zvezati si ruto, robec na glavi
-
prae-pediō -īre -īvī (-iī) -ītum (prae in pes; prim. im-pediō)
1. spredaj zamotati, spredaj speti, spredaj zvezati, priklopiti, pripreči: praepeditus latere forti ferreo Pl., praepeditis Numidarum equis T.; pren.: sine modo sese praedā praepediant L.
2. metaf. zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), odvrniti (odvračati): Fr., Fl., Veg., Amm. idr., linguam praepedior Pl., timor praepedit dicta linguae Pl., timor praepedit verba Pl., in re nostra aut gaudio sumus praepediti nimio aut aegritudine Ter., cernere saepe nequimus, lumina luminibus quia nobis praepediuntur Lucr., praepediuntur crura vacillanti Lucr., si forte aliquos flumina, nives, venti praepedissent Plin. iun., recitantium vero praecipua pronuntiationis adiumenta, oculi, manus, praepediuntur Plin. iun., imperitorum mentes timor praepediebat Auct. b. Hisp., cum lassitudo ac vulnera fugam quoque praepedissent L., sed aliquotiens dicere incipientem cum lacrimae praepedissent L., singultu medios praepediente sonos O., et subitus dextrae praepedit ossa tremor O., sese praedā praepediant L. naj se le zamotajo v plen = naj jih le zadržuje (mudi) plen, praepeditus morbo Ci., in consule nostro multae bonaeque artes [et] animi et corporis erant, quas omnis avaritia praepediebat S., fletu praepediente T., verba sua praepediens T., valitudine praepediebatur T., praepedita singultibus anima Hier.; z inf.: etiam si temeritas afuerit praepeditusque sit perculsas tot victoriis Germanias servitio premere T.
-
prae-vinciō -īre -vinxī -vinctum (prae in vincīre) prej ali spredaj zvez(ov)ati, prej (da(ja)ti) v spone (okove, verige), prej vkleniti (vklepati), prej vkovati, prej okovati: Ven., virgines, quae corporibus suspensis demortuae forent, ut hae omnes nudae cum eodem laqueo, quo essent praevinctae, efferrentur Gell.; metaf.: ferinis voluptatibus praevinctus Gell. v sponah naslade.
-
ramare v. tr. (pres. ramo)
1. pobakriti
2. agr. škropiti z modro galico
3. zvezati z bakreno žico
-
relier [rəlje] verbe transitif zopet zvezati; vezati (un livre knjigo)
él priključiti (à na); téléphonie, télégraphie, télévision zvezati z; združiti; verbe intransitif vezati
se relier biti povezan (à z)
la route relie deux villes cesta povezuje dve mesti
faire relier un livre en chagrin dati vezati knjigo v šagrenu
relier des idées povezati, združiti ideje
-
re-vinciō -īre -vinxī -vinctum (re in vincīre)
1. nazaj (zadaj) vezati, nazaj (zadaj) zvezati (zvezovati), nazaj (zadaj) privezati (privezovati): trabes introrsus revincire C., iuvenem manūs (gr. sklad) post terga revinctum V., (sc. puella) ad saxa revincta O.
2. privezati (privezovati), utrditi (utrjevati), pritrditi (pritrjati, pritrjevati), pripasati (pripasovati), prepasati (prepasovati): latus ense Pr. prepasati, stipites ab infimo revincti C., zona de poste revincta O. (prim. gr. ἀπὸ ὑψηλοῦ κρεμασϑείς ali ἐκ δρυὸς κρεμάμενον) na podboj, errantem tellurem (= Delum) Mycono Gyaroque revinxit V. je privezal na otoka; pesn.: latices in glaciem revincti Cl. oledenele, zmrznjene; metaf.: mentem amore Cat. v spone ljubezni vkovati, urbes legibus Cl.; occ. ovi(ja)ti: Megaeram revinxit serpentum spiris O., templum fronde revinctum V.
3. odvezati (odvezovati): aliquem Col.
-
rilegare v. tr. (pres. rilego)
1. spet zvezati
2. tisk vezati (knjigo)
3. vdelati (dragulj)
-
rinfagottare v. tr. (pres. rinfagōtto) ponovno zvezati, zamotati
-
seize, seise [si:z]
1. prehodni glagol
prijeti, z(a)grabiti, (po)seči po; polastiti se, prisvojiti si; ujeti, osvojiti; izkoristiti (priliko); lotiti se; zaseči, zapleniti, odvzeti, konfiscirati; razumeti, dojeti, doumeti
navtika pritrditi z nekaj navoji vrvi, čvrsto zvezati
figurativno fascinirati, prevzeti
2. neprehodni glagol
priti do (česa), domoči se (upon s.th. česa)
oprijeti se (on s.th. česa)
zatakniti se
to seize an opportunity pograbiti priliko
to seize the meaning razumeti, doumeti pomen (of česa)
to seize a pretext poslužiti se izgovora
to seize a weapon zgrabiti orožje
to seize s.o. by the neck zgrabiti koga za vrat
to be seized of s.th. zavedati se česa
he was seized with apoplexy kap ga je zadela
panic seized the crowd panika se je polastila množice
-
shook1 [šuk]
1. samostalnik
ameriško sveženj dog in deščic za sestavo soda, zaboja itd.; kopa snopov
2. prehodni glagol
povezati, zvezati v sveženj
-
skȅrepiti -īm zvezati dva čolna: skerepiti dva čamca; skerepiti čamce za pravljenje pontonskog mosta, gl. kerep
-
tape1 [téip]
1. samostalnik
ozek trak (iz tkanine, kovine, papirja); trak brzojavnega aparata; magnetofonski trak; trak na cilju (teka ali dirke)
sleng žganje
krajšava za tape measure, tape worm, red tape
insulating tape izolirni trak
red tape rdeča vrvica za povezovanje službenih spisov, figurativno birokracija
to breast the tape (kot prvi) priteči na cilj
2. prehodni glagol
opremiti s trakom, zvezati s trakom; oviti (knjigo) s trakom; meriti z merilnim trakom; snemati, posneti, govoriti na magnetofonski trak
vojska, sleng utišati (top)
taped music na zvočni trak posneta glasba
to have s.th. taped ameriško, sleng spoznati se na kaj
-
truss2 [trəs] prehodni glagol
po-, pri-, z-, vezati; zaviti; zadrgniti (z vrvico); zavihati (obleko itd.)
kulinarika zvezati noge in krila (perutnini pri pečenju); zgrabiti in odnesti (o jastrebu)
arhitektura pojačiti, armirati, podpreti
to truss up zadrgniti; spodrecati (krilo); zastarelo obesiti (zločinca)
-
ùlāktiti -īm
I.
1. zvezati komu roke na hrbtu: ulaktiti koga
2. podpreti se s komolci: ulaktiti ruke
II. ulaktiti se prijeti se za roke: ulakćeni par
-
заземлять, заземлить ozemljiti, zvezati z zemljo
-
сочетаться združevati se, združiti se, zvezati se;
с. браком (zast.) poročiti se, zvezati se