Franja

pŕst, -a anatomija doigt moški spol ; (na nogi) orteil moški spol , doigt de pied

hoditi po prstih marcher sur la pointe des pieds
imeti svoje prste zraven, vmes (pri čem) être mêlé à quelque chose, avoir trempé dans quelque chose
našteti, prešteti kaj na prste compter quelque chose sur ses doigts (ali sur les doigts de la main)
ne migniti s prstom za ne pas bouger un doigt pour, ne pas remuer (ali lever) le petit doigt pour
opeči si prste se brûler les doigts, figurativno toucher à un sujet brûlant
oviti koga okoli prsta (figurativno) obtenir de quelqu'un tout ce que l'on veut
stopiti komu na prste (figurativno) mettre fin (ali un terme) aux activités de quelqu'un, couper court aux menées de quelqu'un

pŕst, pŕsta anat dedo m

nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

qua¹

A) avv.

1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
vieni qua fuori pridi ven!
entra qua dentro vstopi (sem) noter!
sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
qua ti volevo tukaj sem te čakal!
qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

3.
in qua sem, semkaj (kraj)
voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
da un anno in qua že leto dni
da un tempo in qua že nekaj časa
da un pezzo in qua pog. že dalj časa

4.
di qua od tod:
di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
andare di qua e di là iti sem in tja
per di qua tod:
per di qua faremo più presto tod pridemo prej
al di qua tostran

B) prep.
di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom

računa|ti¹ (-m) izračunati

1. rechnen; kaj (etwas) berechnen, kalkulieren
računati na pamet im Kopf rechnen

2. (ceniti, predvidevati) schätzen, veranschlagen, rechnen; ansetzen (mit)

3. (šteti zraven) prtljago ipd.: mitrechnen

4. komu kaj: berechnen (mit), in Rechnung stellen

rallonge [ralɔ̃ž] féminin podaljšek; figuré, familier dodatek, doplačilo

nom masculin à rallonge priimek z (dodatnimi) partikulami
table féminin à rallonge miza, ki se da podaljšati
mettre une rallonge à un vêtement podaljšati obleko
servir de rallonge à služiti kot podaljšek, familier (dodatno) zraven priti

recibir (s)prejeti, dobiti; odobriti; utrpeti (izgubo, škodo); izkupiti (denar)

recibir además povrhu (še zraven) dobiti
recibir una carta prejeti pismo
recibir daño škodo utrpeti
recibir dinero izkupiti denar
recibir a Dios, recibir al Señor, recibir la Eucaristía obhajilo prejeti
recibir en retorno nazaj sprejeti
después de recibir po prejemu
horas de recibir sprejemne ure
sala de recibir sprejemni salon
hoy me toca recibir (pop) danes ne odnesem zdrave kože
recibirse de licenciado napraviti državni izpit, licenciat

roast² [róust] prehodni glagol & neprehodni glagol
peči (se), pražiti (se), opeči (se); žgati (kavo); segreti, razžariti; pripekati, žgati; smešiti, zasmehovati, rogati se, posmehovati se, vleči za nos, norčevati se iz, zbijati šale z

roasted apple pečeno jabolko
I am roasting figurativno ginem, umiram od žeje
I have been roasting myself by the fire ožgal (pekel, opekel, grel) sem se zraven ognja
to roast on a spit peči na ražnju
to roast oneself greti se, "peči se"

saco moški spol vreča; malha, torba, nahrbtnik; spokorna obleka; ohlapen plašč; sakó; (posteljna) prevleka; medicina gnojna vrečica; pomorstvo zaliv; plenjenje, oplenitev; ljudsko zadnjica

saco lagrimal solznik
saco de noche spalna vreča
saco de mentiras kup (vreča) laži
saco de pan krušnjak
no caer en saco roto (fig) imeti svoj učinek, ne zraven udariti
es un saco roto je sod brez dna
entrar a saco (en) napraviti plenilen in morilen vpad
meter (ali poner) a saco (voj) opleniti

sien, ne [sjɛ̃, ɛn] pronom njegov; njen; svoj

les siens njegovi (njeni) svojci
faire sien osvojiti si, napraviti za svoje
faire des siennes (familier) počenjati neumnosti
y mettre du sien doprinesti svoj delež, pomagati zraven; dodati kaj (v pripovedovanju)

sme|ti [é] (-m) dürfen (ne smem ich darf nicht, smem? darf ich?)
ne bi smel ich dürfte nicht, ich sollte nicht
(dol hinunterdürfen, herunterdürfen, mimo vorbeidürfen, naprej weiterdürfen, nazaj zurückdürfen, noter hineindürfen, hereindürfen, stran fortdürfen, priti skupaj [zueinanderdürfen] zueinander dürfen, sem hierherdürfen, herdürfen, stran wegdürfen, ven hinausdürfen, herausdürfen, zraven mitdürfen)
ne smeti iz hiše Stubenarrest haben
ne smeti v hišo Hausverbot haben
s čim smem postreči? was darf es sein?

sodi|ti⁴ [ó] (-m) kam (spadati) gehören (zraven dazugehören)
vse, kar sodi zraven alles was dazugehört, das ganze Drum und Dran

sopraggiunta f dodatek:
per sopraggiunta povrh, zraven tega

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

sosednj|i [é] (-a, -e) benachbart, nachbarlich; zemljišče: anstoßend, anrainend, angrenzend, dve zemljišči ipd.: [aneinandergrenzend] aneinander grenzend; (ki je zraven) nebenstehend; Nachbar-, Neben- (vrt der Nachbargarten, kraj der Nachbarort, narod das Nachbarvolk, prostor der Nebenraum, dežela/država das Nachbarland, hiša das Nebenhaus, Nachbarhaus, miza der Nebentisch, Nachbartisch, soba das Nebenzimmer, Nachbarzimmer, mesto die Nachbarstadt, mesto/sedež der Nebenplatz, stanovanje die Nachbarwohnung, Nebenwohnung)
sosednja država der Nachbarstaat, Anrainerstaat
sosednje zemljišče das Nachbargrundstück, Anrainergrundstück
stanovati v sosednjih hišah Haus an Haus wohnen
v sosednje stanovanje/sosednjo hišo nach nebenan

spada|ti (-m) gehören (k zu); (noter hineingehören, sem [hierhergehören] hierher gehören, hergehören, skupaj zusammengehören, tja hingehören, dahingehören, zraven dazugehören), fallen in/unter, schlagen in
ki spada skupaj zusammengehörig
ki spada zraven hingehörig, dazugehörig
to spada na moje strokovno področje das schlägt in mein Gebiet

Spiel, das, (-s, -e) igra; (Spielen) igranje; Sport tekma; von Karten: komplet (kart); Technik rega, stik, fuga, von Kupplungen, Lenkrädern usw.: prosti tek; Olympische Spiele Sport Olimpijske igre, olimpiada; ein Spiel der Natur igra narave; ein Spiel mit dem Leben igra z življenjem; ein Spiel mit dem Feuer igra z ognjem; ein abgekartetes Spiel dogovorjena stvar/zadeva; das alte Spiel stara igra, že znana igra; wie im Spiel igraje; nur Spiel samo igra, zgolj igra; freies Spiel haben imeti proste roke; leichtes Spiel haben zlahka opraviti (mit z) , imeti lahek posel z; ein falsches Spiel treiben igrati nepošteno igro; ein doppeltes Spiel spielen/treiben igrati dvojno (nepošteno) igro; das Spiel machen zmagati, dobiti igro; das Spiel verloren geben vdati se ( tudi figurativ ); das Spiel verderben pokvariti igro; das Spiel zu weit treiben pretiravati;
auf: aufs Spiel setzen postaviti na kocko; auf dem Spiel stehen biti na kocki;
aus: aus dem Spiel lassen pustiti ob strani, ne vpletati; aus dem Spiel bleiben ne vpletati se;
im: im Spiel sein biti v igri, igrati vlogo; seine Hände im Spiel haben imeti prste zraven; mit im Spiel sein sodelovati, biti v igri, biti udeležen, pridružiti se, biti vmešan;
in: ins Spiel kommen Sport priti v igro, figurativ igrati vlogo; ins Spiel bringen vplesti, vpletati, (erfassen) zajeti

stand up

1. neprehodni glagol
vstati, dvigniti se; stati pokonci (lasje); pokonci se dvigniti (bodice itd.), dvigati se (dim); lotiti se, napasti (against s.o. koga)
(javno) nastopiti, potegniti se (for za)

I'll stand up for him whatever happens potegnil (zavzel) se bom zanj, naj se zgodi, kar hoče; (pogumno) nastopiti nasproti, upreti se (to čemu); šport postaviti se (o moštvu); pogovorno postaviti se pred, stopiti pod (v dežju vedriti); ameriško biti zraven; vzdržati (konj pri dirki itd.); plesati (with z)
to stand up in pogovorno nositi na sebi
I've only the clothes I stand up in imam le obleko, ki jo nosim (imam) na sebi

2. prehodni glagol
(le) zavlačevati; varati, slepiti
ameriško, pogovorno pustiti na cedilu, pustiti zastonj čakati
ameriško, sleng vzdrževati (koga), plačevati (za koga)

stati¹ (stojim) stehen (nasproti gegenüberstehen, okoli herumstehen, umstehen, pod unterstehen, skupaj zusammenstehen, zraven dabeistehen), dastehen
mirno/nepremično stati stillstehen
stati in pasti z stehen und fallen mit
stati kot okamenel wie angewurzelt dastehen
stati kot štor wie ein Stock dastehen
stati križem rok tatenlos zusehen
stati na stehen auf, aufstehen
stati na glavi auf dem Kopf stehen, [kopfstehen] Kopf stehen
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen
stati na stališču auf dem Standpunkt/Gesichtspunkt stehen
stati na straži Posten stehen, Wache halten/stehen, schieben
stati ob cesti ipd: stehen an, v vrsti: (die Straße) säumen
stati ob strani beiseitestehen, komu (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, mit Rat und Tat beistehen
stati v ospredju im Vordergrund stehen
stati v pozoru strammstehen
stati v špalirju Spalier stehen
stati v vrsti anstehen, Schlange stehen
stati zravnano [geradestehen] gerade stehen, strammstehen
trdno stati fest stehen, figurativno nicht wanken und nicht weichen
ki stoji postrani schrägstehend
ki stojijo okoli umstehend
figurativno lasje (mu) stojijo pokonci die Haare stehen (ihm) zu Berge

strike in neprehodni glagol
(bolezen) napasti notranjost telesa; začeti; vpasti, prekiniti pogovor, seči v besedo

to strike in with a suggestion vmešati se s predlogom
to strike in with biti zraven pri, udeležiti se, prilagoditi se, ravnati se po