Franja

smattering [smǽtəriŋ] samostalnik
površno (po)znanje

to have a smattering of Latin znati nekaj latinskih besed

specialism [spéšəlizəm] samostalnik
specialnost, specializacija; posebno znanje; specialno področje (stroka)

Spezialwissen, das, specialno znanje, strokovno znanje, posebna znanja

spolveratura² f

1. posipanje

2. posip

3. (infarinatura) površno znanje

spolvero m

1. droben prah

2. paliska (v mlinu)

3. pren. površno znanje

4. umet. prerisovanje s poncifom

teinture [tɛ̃tür] féminin barva, barvilo; tinktura; barvanje; figuré površno znanje

teinture pour les cheveux sredstvo za barvanje las
teinture du coton barvanje bombaža
teinture d'iode jodova tinktura
avoir une petite teinture de philosophie imeti le površno znanje filozofije, d'histoire zgodovine

učíti -ím, uči -ite, učil -a
I.
1. poučavati, predavati kome neko znanje: učiti otroka brati
poučavati dijete, dete čitanju; učiti koga slovenščine (ili slovenščino)
poučavati koga slovenačkom, slovenskom jeziku
2. dali so ga učit obrti
dali su ga na zanat, u šegrte
3. učiti koga kozjih molitvic učiti koga pameti, čitati kome vakelu
II. učiti se učiti: učiti se plesati
učiti plesati, igrati; učiti se pesem na pamet
učiti pjesmu napamet; učiti se za mehanika
učiti za mehaničara; otroci se dobro učijo
djeca, deca dobro uče

uvažávati uvàžāvām (rus.)
1. upoštevati, v poštev jemati
2. sprejemati, jemati na znanje

uvážiti ùvāžīm (rus.)
1. vzeti v poštev: uvažiti čije predloge
2. sprejeti, vzeti na znanje: uvažiti ostavku na državnu službu

vislumbre ženski spol lesk, sij, odsev; domneva(nje), slutnja; figurativno šibko, dvomljivo znanje

vislumbres množina blesk, iskrenje (dragih kamnov)

Vorkenntnisse, pl, poprejšnje znanje

Vorwissen, das, poprejšnje znanje, že obstoječe znanje

агроминимум m osnovno znanje iz agronomije

грамотность f pismenost; znanje branja in pisanja

acquisito agg.

1. pridobljen (ne prirojen ali podedovan) (tudi pren.):
nozione acquisita pridobljeno znanje
malattia acquisita pridobljena bolezen

2. pravo pridobljen:
diritto acquisito pridobljena pravica

acte [akt] masculin dejanje; spis, uradna listina, akt; izkaz; pogodba; théâtre dejanje

actes pluriel d'un congrès razprave kongresa
acte d'accusation obtožnica
acte de complaisance usluga
acte de courage pogumno dejanje
acte de folie blazno dejanje
acte de naissance, de mariage, de décès rojstni, poročni, mrliški list
(religion) actes des apôtres zgodbe apostolov
acte du gouvernement, du pouvoir sklep vlade, oblasti
acte de nantissement zastavnica
acte de dernière volonté oporoka
acte notarié notarsko overjena listina
tragédie féminin en 5 actes tragedija v petih dejanjih
être responsable de ses actes biti odgovoren za svoja dejanja
dresser, établir un acte de vente napraviti uradno listino o prodaji
demander acte que ... dati ugotoviti, da ...
donner acte priznati, potrditi
faire acte de pokazati, dokazati
faire acte d'autorité, de bonne volonté dokazati avtoriteto, pokazati dobro voljo
faire acte de candidature nastopiti kot kandidat, kandiditirati
faire acte de présence osebno priti, se pokazati (za kratek čas)
juger les hommes sur leurs actes soditi ljudi po njihovih dejanjih
prendre acte de quelque chose vzeti kaj na uradni zapisnik, figuré vzeti na znanje
je prends acte de votre promesse vzamem na znanje vašo obljubo
traduire en actes ses engagements uresničiti, spremeniti v dejanja svoje (dane) besede

aktíven (-vna -o) adj.

1. (dejaven, delujoč) attivo; funzionante:
aktivno življenje vita attiva
aktivno znanje jezika conoscenza attiva di una lingua

2. (delaven, prizadeven) attivo:
biti aktiven na vseh področjih essere attivo in tutti i campi
aktiven član (stranke) militante

3. (ki je v rednem delovnem razmerju) in attività, in servizio attivo; effettivo:
aktivni oficir ufficiale in servizio attivo, ufficiale effettivo

4. kem. attivo:
aktivna snov sostanza attiva

5. ekon. attivo:
aktivna bilanca bilancio attivo

6. geogr. attivo:
aktivni ognjenik vulcano attivo

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

ampliare v. tr. (pres. amplio) širiti, razširiti, večati, povečati:
ampliare una strada razširiti cesto
ampliare la propria cultura razširjati svoje znanje, razgledanost

angleščina samostalnik
(angleški jezik) ▸ angol, angol nyelvPovezane iztočnice: ameriška angleščina, britanska angleščina, avstralska angleščina