-
ἀτασθάλλω ep. sem zloben, prevzeten, grešim samo pt. praes.
-
δυσ-κέλαδος 2 ep. poet. grozno, neprijetno doneč; hudoben, zloben, φάμα slab glas.
-
δυσ-σεβής 2 (σέβομαι) poet. brezbožen, zloben, malopriden; subst. brezbožnik, zlobnež.
-
ἐπ-ήρεια, ἡ (gl. ἀρειή, Ἄρης) žuganje, grožnja, sovražno (grdo) postopanje, razžalitev, zloben namen, κατ' ἐπήρειαν s pretnjo, osorno.
-
κακο-ήθης 2 (ἦθος) zloben, hudoben, zvit, škodoželjen. – adv. -ήθως.
-
κακο-πρᾱ́γμων 2, gen. ονος (πρᾶγμα) zloben, zvijačen, zvit, potuhnjen.
-
κακό-τεχνος 2 (τέχνη) ep. lokav, zvijačen, zloben.
-
κακοῦργος 2 (ep. κακο-εργός) 1. hudoben, hudodelen, zloben, zvijačen, sleparski; subst. hudodelnik, zločinec, razbojnik NT. 2. škodljiv, poguben, škodujoč, τινός komu.
-
κακο-φραδής 2 (φράζομαι) ep. zloben, hudoben.
-
κελαιν-ώπας, ου, ὁ, dor. -ώπης in fem. κελαιν-ῶπις, ιδος (ὤψ) poet. temen, črn, zloben.
-
λεωργός 2 poet. razuzdan, drzovit, prevzeten, zloben, hudoben.
-
μεγαλο-πόνηρος 2 zelo hudoben, zloben.
-
παν-οῦργος 2 poet. παντ-ουργός 2 (πᾶν, ἔργον) vsega zmožen, za vsako delo spreten, zvit, prekanjen, zloben, brezobziren; subst. ὁ lopov.
-
πονηρός 3 (πονέω) 1. naporen, težaven, nadležen, slab. 2. a) hudoben, strahopeten, neraben, bolan, nesposoben; nevaren, škodljiv, sovražen; b) malopriden, ničvreden, zloben; subst. τὰ πονηρά zločinstva, hudobna dejanja, ὁ πονηρός zločinec, hudobnež. – adv. -ρῶς slabo, hudobno, s trudom.
-
ῥᾳδιουργός 2 (ῥᾴδιος, ἔργον) zloben, poreden, lahkomiseln.
-
ὑβριστικός 3 (ὕβρις) prevzeten, (pre)drzen, smel; zloben, nasilen, razuzdan, razposajen; o živalih: besen, divji, neukročen, τὸ ὑβριστικόν prevzetnost.
-
ὑπέρ-οπλος 2 ep. prevzeten, ošaben, ohol, predrzen, zloben.
-
ὑπερ-φίαλος 2 ep. 1. prevelik, premogočen, presilen. 2. ošaben, predrzen, silovit, nasilen, zloben θυμός, ἔπος. adv. -φιάλως neizmerno, preobilno, preveč.
-
χαλεπός 3 težaven, zel, hud(oben): 1. o stvareh: težaven, težek, težko dostopen, neugoden, nadležen, zoprn, strašen, hud, grd, mučen, nevaren, poguben; μῦθος, ἔπεα trde (osorne) besede, φῆμις slaba govorica, χωρίον nezdrav; tudi osebni sklad: χαλεπή τοι ἐγὼ μένος ἀντιφέρεσθαι težko je tebi, meriti se z menoj v hrabrosti, χαλεποὶ θεοὶ φαίνεσθαι ἐναργεῖς nevarno je, ako se bogovi sami (v pravi podobi) prikažejo; τὸ χαλεπὸν τοῦ πνεύματος silovitost vetra,. 2. o osebah: hud, hudoben, jezen, trd(osrčen), nejevoljen, razjarjen, sovražen, zloben, nevaren, robat, čemeren, siten; τὸ χαλεπόν sila, silovitost, čemernost, odurnost, nesreča, τὰ χαλεπά težave, nadloge, stiske, nevarnost. 3. adv. χαλεπῶς težko, s težavo, s trudom, komaj; z nejevoljo, nerad, silno, jezno, χαλεπῶς φέρω τι, τινί nejevoljen sem, jezen sem na koga, nerad vidim, zamerim kaj ἐπί τινι, τινός; χαλεπῶς ἔχω srdim se nad kom, τινί slabo se počutim, ὑπό τινος zaradi česa, χαλεπῶς ἔχει težko je, χαλεπῶς χράομαί τινι hudo ravnam s kom.