Franja

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

Schnitt, der, (-/e/s, -e) rez (tudi Physik, Agronomie und Gartenbau) (Schneiden) rezanje; Mathematik presek; Technik prerez, im Schnitt na prerezu; beim Film: montaža; (Durchschnitt) povprečje, im Schnitt v povprečju; in der Schneiderei: kroj; bei Büchern: obreza; (Einschnitt) vrez; von Gras: košnja; Goldener Schnitt zlati rez; einen guten Schnitt machen imeti (velik) dobiček, dobro odrezati

section [sékšən]

1. samostalnik
rez, rezanje; prerez, presek, profil; odrezek, del, sestavni; odsek, sekcija; oddelek (spalnega voza); odstavek, člen, paragraf
vojska manjša (vojaška) enota; skupina prebivalcev, ki jih vežejo skupni interesi
botanika, zoologija podvrsta
medicina sekcija, raztelešenje, raztelesba

section gang železnica, ameriško progovni delavci
section boss železnica, ameriško vodja progovnih delavcev
section hand, section man progovni delavec
transverse section prečni prerez
golden section zlati prerez
staff section vojska štabni oddelek

2. prehodni glagol
(raz)deliti v odseke, na dele
medicina vrezati, razrezati

siglo moški spol stoletje, vek; svet, svetno življenje; domače dolg čas, večnost; figurativno blaženost, onstranstvo

siglo de oro, siglo dorado (de hierro) zlata (železna) doba
el Siglo de Oro zlati vek (17. stoletje) v španski književnosti
un hecho del siglo epohalno dejanje
dejar el siglo odreči se svetu
por los siglos de los siglos od vekov (večnosti) do vekov (večnosti)
eso dura (ali tarda) un siglo to traja (že) celo večnost

sírski (-a -o) adj. geogr. siriano; hist. siro, siriaco; bot.
sirski oslez ibisco (Hibiscus syriacus)
zool. sirski zlati hrček criceto dorato (Mesocricetus auratus)

sunny [sʌ́ni] pridevnik (sunnily prislov)
sončen; jasen kot sonce, svetel, sijoč
figurativno zlat
figurativno veder, vesel, srečen

sunny exposure sončna lega
a sunny disposition vedra narava (značaj)
sunny locks zlati kodri
a sunny room sončna soba
a sunny smile veder, vesel nasmeh
the sunny side (of life) sončna, lepa stran (življenja)
to be on the sunny side of 50 ne še biti 50 let star
to look on the sunny side of things videti (le) lepo stran življenja, vedro gledati na življenje

šakal moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Schakal (podsedliški Schabracken-Schakal, progasti Streifenschakal, senegalski Senegalschakal, volčji Wolfsschakal, zlati Goldschakal)
etiopski šakal (etiopski volk/etiopska lisica) der Abessinische Wolf, der Abessinische Fuchs

šeboj [ó] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Levkoje
zlati šeboj rastlinstvo, botanika (zlatenec) der Goldlack

šebój (-a) m vrtn.
zlati šeboj violacciocca gialla (Chiranthus cheiri)

trák ruban moški spol , cordon moški spol ; (za čevlje) lacet moški spol

filmski trak bande ženski spol de film, pellicule ženski spol
gumijev trak (ruban) élastique moški spol, ruban caoutchouté
izolirni trak ruban isolant, chatterton moški spol
trak na klobuku ruban de chapeau
lepilni trak ruban adhésif
luknjani trak bande perforée
magnetofonski trak ruban (ali bande) magnétique
Morsov trak bande en code, alphabet morse
trak na rokavu brassard moški spol
trak za pisalni stroj ruban encreur (de machine à écrire)
svilen trak ruban de soie
tekoči trak tapis roulant, convoyeur moški spol (à bande), chaîne ženski spol (de montage)
transportni trak transporteur moški spol à courroie, bande transporteuse
zaznamni trak (v knjigi) liseuse ženski spol, signet moški spol
zlati trak galon moški spol d'or
zvočni trak (filmski) bande sonore
žalni trak crêpe moški spol (de deuil)
žametni trak ruban de velours

turbante m

1. turban

2. bot.
turbante di turco (martagone, giglio gentile) ajdovska lilija, rdeča lilija, zlati klobuk (Lilium martagon)

uhàn pendiente m (ali arete m ali arillo m) (de oreja)

zlati uhani pendientes m pl de oro

vék âge moški spol , siècle moški spol , ère ženski spol , époque ženski spol , temps moški spol

novi vek temps modernes
srednji vek moyen âge
stari vek antiquité ženski spol
zlati vek le siècle (ali l'âge) d'or
na vekov veke dans les siècles des siècles

vék¹ (-a) m

1. evo, età, periodo:
zgodovinski, prazgodovinski veki età storiche, preistoriche
hist. novi, srednji, stari vek evo moderno, medio evo, evo antico
naš vek je vek tehnike il nostro è l'evo della tecnica

2. star. secolo:
pren. zlati vek secolo d'oro
rel. na vekov veke per i secoli dei secoli

vék siglo m

na vekov veke por los siglos de los siglos
novi (srednji, stari) vek Edad f Moderna (Media, Antigua)
stari vek antigüedad f
zlati vek siglo de oro (17. stoletje v španski literaturi)

vena f

1. anat. žila, vena:
vena cefalica, femorale, renale glavna, stegnenična, ledvična žila
non avere sangue nelle vene pren. biti brez volje, energije
non avere più sangue nelle vene pren. biti na smrt prestrašen, vznemirjen
si sentì ribollire il sangue nelle vene pren. kri mu je zavrela

2. ekst. (venatura) žila (v lesu, kamnu)

3. pren. sled, pridih

4. geol. žila; rudišče:
vena d'acqua vodna žila
vena argentifera, aurifera, di piombo, di zolfo srebrova, zlata, svinčeva, žveplova žila
trovare una vena d'oro pren. odkriti zlati rudnik

5. pren. žila, žilica, dar:
la sua vena si è ormai disseccata njegova (umetniška) žilica je usahnila

6. pren. razpoloženje:
essere in vena di biti razpoložen za

7.
sulla vena sladkast (vino)

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

violacciōcca f bot. levkoja, šeboj (Matthiola incana)
violacciocca gialla zlati šeboj, šebenik, rumena vijolica (Cheiranthus cheiri)

virgineus 3 (virgō)

1. device ali deklice tičoč se, devico ali deklico zadevajoč, devici ali deklici pripadajoč, devičen, devičin, deviški, devičji, dekličin, dekliški: Lucr., Sen. tr. idr., favilla O. grmada device, ara O. ali focus Pr. (sc. Vestae), vittae V., voltūs V. ali vultūs O., facies, forma O., sagitta (sc. Dianae) H., pudor V., Tib., rubor V., urnae (sc. Danaidum) Pr., gymnasium Pr. spartskih devic, domus (sc. Vestalium) Mart., volucres (= Harpyiae) O., aurum Mart. zlati venec (ki so ga dobivali zmagovalci pri igrah deviške Minerve), bellum Val. Fl. amazonska, sacra Petr. darovane od devic.

2. occ. k Devičnemu vodovodu sodeč, Devičnemu vodovodu pripadajoč, devičnovodovoden (gl. Aqua (aqua) Virgo pod virgo): aqua, liquor O. — Soobl. virginius 3: It.

zlát made of gold, gold; golden; (barva) gold-coloured

zláta doba the golden age
zlát človek (figurativno) a very kind-hearted man
zláta črka gilt letter
zláti časi (figurativno) golden hours pl
zláti fazan golden pheasant
zláti lasje golden hair
zláta jama (figurativno) treasure house, ZDA (zlasti figurativno) bonanza
zlát kovanec gold coin
zláto kritje gold cover
zlát lak gold-coloured varnish
zláta pena gold foil, tinsel
zlát list gold leaf
zláta rozga botanika golden rod
zláta palica gold ingot
zláta mladina (figurativno) gilded youth
knjiga z zláto obrezo a gilt-edged book
zláti prah gold dust
zláto (pisalno) pero gold nib, gold fountain pen
zláto runo golden fleece
zláto tele golden calf
zláta sredina golden mean
zláta rezerva gold reserves pl (ali reserve)
zláta poroka golden wedding
zláto pravilo golden rule
zláta mrzlica (figurativno) gold fever, gold rush
zláta ribica goldfish
zláta posoda gold plate
zláta kep(ic)a gold nugget
zláto število golden number
zláta ura gold watch
zláto srcé a heart of gold
zláti tečaj gold price
zlát trak gold lace
zláta valuta gold currency, gold standard
države z zláto valuto countries on the gold standard
zláta zlitina alloy of gold
zláto žito golden wheat
Zlata obala geografija the Gold Coast
jesti iz zláte sklede to eat off gold plate