Franja

Zadetki iskanja

  • balle [bal] féminin

    1. žoga, žogica

    2. militaire krogla, svinčenka, izstrelek

    3. commerce bala, velik omot, zavoj (blaga)

    4. pleva

    5. populaire frank

    balle de tennis, de golf žoga za tenis, za golf
    balle de fusil, de revolver, de mitrailleuse krogla za puško, revolver, mitraljez
    balle éclairante, incendiaire svetilni, zažigalni izstrelek
    balle traçante, traceuse izstrelek, ki pušča svetlo sled za seboj
    balle perdue krogla, ki je zgrešila svoj pravi cilj
    à l'épreuve des balles varen pred kroglami
    la balle de match žoga, zadetek, ki odloči tekmo
    à vous la balle vi ste na vrsti
    avoir une bonne balle imeti čeden obraz
    avoir la balle belle imeti ugodno priliko
    enfant masculin de la balle oseba, ki opravlja isti poklic kot oče (zlasti gledališki igralci)
    être atteint, frappé, blessé par une balle dobiti rano od krogle
    faire balle (figuré) zadeti
    mettre, loger une balle dans le but zadeti cilj
    mettre en balle zaviti, zamotati v bale (omote)
    j'ai payé ça 300 balles za to sem plačal 300 frankov
    prendre, saisir la balle au bond izkoristiti ugodno priliko
    renvoyer la balle (figuré) odrezavo odgovoriti; svojo neprijetno obveznost preložiti na ramena koga drugega
    se renvoyer la balle drug na drugega valiti odgovornost za kaj
    reprendre la balle de volée prestreči žogo, preden pade na tla
    tirer à balles streljati z ostrimi naboji
  • básebal šport baseball

    igrišče za básebal ZDA baseball field, baseball park, (zlasti srednji del) diamond
  • Bistonēs -um, (pesn.) acc. pl. -as, m (Βίστονες) Bistonci, traško ljudstvo v okolici Abdere in Diceje od Nesta do Bistonskega jezera: Plin.; pesn. = Tračani: Lucan., Val. Fl., Sil. Od tod adj.

    1. Bistonis -idis, f (Βιστονίς) bistonska, pesn. = traška: ora, terra O., ales (= Procne Prokna, žena traškega kralja Tereja) Sen. tr.; subst. = Tračanka, zlasti traška bakhantka: H., Ps.-V. (Ciris).

    2. Bistonius 3 (Βιστόνιος) bistonski: plagae Lucr.; pesn. = traški: aqua, Minerva (boginja zaščitnica bojevite Trakije) O., sarissae, viri O., tyrannus Lucan. ali rex Sid. = traški kralj Diomed (pri Ps.-V. [Culex] je rex Bistonius Terej), rupes Pr., aves Lucan. žerjavi, turbo Lucan. hud sever, chelys Cl. (o Orfejevi liri); subst. Bistonia -ae, f (sc. terra, Βιστονία) Bistonija = Trakija: Bistoniae magnus alumnus (= Orpheus) Val. Fl.
  • bleu [blö] masculin modrina, sinjina, modra barva; modrilo; moder madež; modrica, črnavka; trpko, slabo rdeče vino; (modra) delovna obleka; familier rekrut, vojak novinec

    bleu de travail modra delovna obleka
    bleu d'Auvergne kravji sir
    bleu de Prusse železni cianid
    petit bleu pnevmatična zalepka, brzojavka
    poisson masculin au bleu v začinjeni vinski juhi kuhana riba
    initier les bleus aux habitudes du lycée uvesti dijake novince v gimnazijske navade
    passer au bleu (figuré) goljufivo izginiti (zlasti vsota denarja)
    le caissier a fait passer au bleu plusieurs millions blagajnik je poneveril več milijonov
    passer du linge au bleu modriti perilo
    tirant sur le bleu ki vleče na modro (barvo), z modrim navdihom, modrikast
    voir tout en bleu vse v rožni luči videti
    n'y voir que du bleu ne točno vedeti, kaj se dogaja
  • Bona dea, pesn. Bona dīva Dobra boginja, staroitalska boginja rodovitnosti in rasti, katero so rim. ženske častile kot zaščitnico čistosti. Njen praznik so obhajale dvakrat v letu: 1. maja, zlasti pa v začetku decembra, ko so v hiši najvišjega oblastnika v navzočnosti Vestalk boginjo prosile za blaginjo in srečo rim. ljudstva; moškim nedostopni kraj, kjer so obhajale to bogoslužje, se je imenoval opertum: Ci., Iuv. idr., sacrae Bonae maribus non adeunda deae Tib., fugat e templis oculos Bona diva virorum O., Bonae in aede deae O.
  • botte [bɔt] féminin

    1. šop, sveženj, otep

    2. škorenj

    3. (velik) sod

    4. udarec s fioretom, z mečem

    botte de paille, de radis šop slame, redkvic
    botte en caoutchouc gumijast škorenj
    botte de cavalier jahalni škorenj
    bottes à revers zavihani škornji
    botte de fleurs velik šopek cvetlic
    bottes de sept lieues kilometrski škornji
    botte de paperasses šop, sveženj, kup (starega) papirja
    botte secrète varljiv sunek (pri mečevanju); finta, zvijača, ukana, prevara
    haut comme une botte (familier) čisto majhen (zlasti o otroku)
    coup masculin de botte brca
    avoir du foin dans ses bottes imeti denarja ko pečka
    chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) lotiti se nečesa nemogočega
    cirer, (populaire) lécher les bottes de quelqu'un klečeplaziti pred kom, peté komu lizati
    y laisser ses bottes poginiti
    mettre, ôter ses bottes obuti, sezuti škornje
    porter, pousser une botte napraviti izpad (pri mečevanju), figuré postati drzen, nesramen, žaljiv; staviti zvito vprašanje
    se quereller à propos de bottes za prazen nič se prepirati
    ça fait ma botte (populaire) to mi pride ravno prav
  • bryon -yī, n (gr. βρύον)

    1. brion, blago dišeči drevesni mah, zlasti še ena od zvrsti sphagnos: Plin.

    2. morski mah: Plin.

    3. grozdast cvet belega topola: Plin.
  • Caelius 3 Celij(ev)

    I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

    1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

    2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

    3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

    — II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.
  • caelum2 -ī, n (iz *caidlom; prim. lat. caesius)

    1. nebo, nebesa, nebesni svod, nebesni obok: o caelum, o terra, o maria, Neptuni Pac. ap. Varr., Iovis nutu calum, terra, maria reguntur Ci., loca naturae... prima duo, caelum et terra L., Faleriis caelum findi velut magno hiatu visum H., te dea, te fugiunt venti, te nubila caeli V., quidquid deorum in caelo regit O.; poseb.
    a) kot kraj nebesnih in zračnih pojavov: de caelo fit aliquid Ci. na nebu se pojavlja znamenje, totius caeli descriptio Ci., contemplatio caeli Ci., cadunt caelo fulgura V., fulmina iaciuntur de caelo L., de caelo tangi L., V. ali percuti Ci. = ici e caelo Ci. biti od strele zadet, demittere caelo nimbos O., imbres O., de caelo servare Ci. paziti na nebesne pojave, caelo albente C. ko se je danilo, caelo vesperascente N. pod večer, v mraku; preg.: quid si nunc caelum ruat? Ter. (o praznem strahu), caelum ac terras miscere L. ali maria omnia caelo miscere V. kar je spodaj, gor spraviti = na glavo preobrniti, findere caelum aratro O. (o nemogočih stvareh), toto caelo errare Macr. močno se motiti; (dic ubi) tris pateat caeli spatium non amplius ulnas V. (uganka, ki meri na nekega Celija iz Mantove, ki si je pri prodaji svojega zemljišča pridržal tri lakte za grob.)
    b) kot bivališče bogov: Pompeius de caelo delapsus Ci. poslan od bogov; met.: caelo gratus omni V. vsem nebeščanom, commercia caeli O. občevanje z bogovi, me assere caelo O. med bogove, quid me caelum sperare iubebas V. božanstvo, caelo Musa beat H. z nesmrtnostjo, dicare caelo Augustum Plin. iun. ali caelum decernere alicui T. koga med bogove uvrstiti (o poboženju), in caelo sum, digito caelum attingo Ci. ep. presrečen sem, srečen sem kakor v nebesih, conlegam de caelo detraxisti Ci. si spravil ob slavo.

    2. nebeška višina, višina, visokost: boat caelum fremitu virûm Ter., ad caelum manus tendere C. ali tollere H. proti nebu, animum caelo fero V., it caelo (dat.) clamor V.; hiperbola: iuncta caelo montium iuga L. nebotični vrhovi, exiit ad caelum arbor V.; pren.: in caelum... Cato tollitur Ci., Caesar fertur in caelum Ci., rem gestam in caelum efferre Ci. ep., aequare aliquid laudibus caelo V. do nebes povzdigniti.

    3. obnebje, ozračje, zrak: potestne tibi huius caeli spiritus esse iucundus? Ci., cui repente caelum, solum, aquam terramque ademerint Ci., ferri per caelum V., densitas caeli Vitr.; podnebje, ozračje, vreme: haec natura loci caelique est Ci., pingue et concretum caelum Ci., c. crassum, salubre Ci., aestuosum Col., grave Suet., molle Plin., mitissimum L., varium caeli praediscere morem V. nestanovitnost, c. crebris imbribus ac nebulis foedum T.

    4. met.
    a) stran neba: sub quo caelo natus sum L., caelum, non animum, mutant, qui trans mare currunt H., hoc animal negatur vivere in alio caelo Plin.
    b) obzorje, horizont: cuicumque particulae caeli officeretur V., nox humida caelum abstulit V.

    5. pren. obokana votlina, obok, svod: camerarum caelum Vitr., cerebrum est proximum caelo capitis Plin. — Pooseb. Caelum -ī, n = Caelus (gl. caelus) Nebo, bog neba (nebes): Hyg. — Soobl. (z odpahnjeno končnico) cael, n, indecl.: divom domus altisonum cael Enn. ap. Aus.

    Opomba: V klas. dobi se rabi le sg., šele pozneje je (zlasti pri pesnikih) prišel v rabo heterocl. pl. caelī -ōrum, m od subst. caelus.
  • calamitās, st.lat. cadamitās, -ātis, f (prim. gr. κήδω, dor. κάδω [po]škodujem, žalostim, κῆδος skrb, žalost, beda, lat. incolumis)

    1. škoda na polju, zlasti po toči, toča, ujma, potem škoda ali izguba zaradi slabe letine, živinske kuge idr.: Pl., calamitas plures annos arvas calvitur Pac. fr., si aratio omnis tempestatis calamitate vacat Ci., calamitas fructuum Ci. neplodnost, slaba letina, pecus morbosum... saepe magna gregem afficit calamitate Varr.; pren. o osebah: sed ecca(m) ipsa egreditur, nostri fundi calamitas Ter., quacumque iter fecit (Verres), eius modi fuit, non ut legatus populi Romani, sed ut quaedam calamitas pervadere videretur Ci.

    2. pren.
    a) škoda, kvar, izguba, pogibel, zlo, beda, nesreča, nezgoda: mea pernicies cum magna calamitate rei publicae coniuncta est Ci., quam calamitatem (slepoto) ita tulit, ut... N., calamitatem perferre C., in calamitate esse S.
    b) occ. nezgoda v vojni, izguba boja, evfem. poraz: Hirt., Vell., accidit illa calamitas apud Leuctra N., Cannensis illa calamitas Ci., magna clades atque calamitas rem publicam oppressisset S., calamitatem accipere C. biti potolčen, calamitatem inferre C. prizadeti; met.: adversus vires hostium, non adversus calamitates contendere Iust. proti poraženim sovražnikom.

    Opomba: Gen. pl. calamitatum, pa tudi calamitatium: Sen. rh., Plin., Iust., Fl.
  • casco moški spol črepina; lobanja; olupek, reženj; železna čelada; (konjsko) kopito; sod, kad; ladijski trup; prostornina; obseg; (radio) slušalka

    casco de acero jeklena čelada
    casco antiguo stara mestna četrt
    casco de bomba, casco de granada bombni (granatni) drobec
    casco de corcho, casco colonial tropska čelada
    cascos pl lobanja; možgani; razum
    ligero de cascos nepremišljen, lahkomiseln
    levantar de cascos a uno koga omamiti
    ponerse (meterse) en los cascos u/c nekaj si v glavo vbiti
    quitarle a uno del casco a/c koga odvrniti od nečesa
    romper a alg. los cascos komu glavo razbiti (grožnja)
    romperse (calentarse) los cascos glavo si ubijati (zlasti z učenjem)
  • Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

    1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

    2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

    3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.
  • cēnsītor -ōris, m (cēnsēre) poznejša, v provincah rabljena oblika za censor, cenitelj, cenzor, zlasti glede davkov: Ulp. (Dig.), Cod. Th., Cass.
  • ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

    1. rdečkast
    a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
    b) cer. vitis: Plin.
    c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

    2. nom. propr.
    a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
    b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
    c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.
  • chaussure [šosür] féminin obutev; čevljarstvo

    chaussure de cuir, de caoutchouc usnjena, gumasta obutev
    chaussures usées, éculées ponošeni, pošvedrani čevlji
    chaussure cloutée, à crampons gojzarji
    chaussure de football, de ski, de gymnastigue, de basket, de sport čevlji za nogomet, smučanje, za telovadbo, za košarko, za šport
    avoir un pied dans deux chaussures (figuré) imeti dve železi v ognju
    cirer, décrotter, ressemeler les chaussures naloščiti, oščetkati, podplatiti čevlje
    mettre, ôter (ali enlever) ses chaussures obuti, sezuti si čevlje
    trouver (une) chaussure à son pied (figuré) najti pravo (kar ustreza, zlasti ženo, moža)
    travailler dans la chaussure delati v čevljarski industriji
    cordonnier, tiens-t'en à la chaussure! le čevlje sodi naj kopitar!
  • chef [šɛf] masculin načelnik, šef, glavar, poglavar, predstojnik, vodja; figuré glavna točka, (bistveni) predmet (pogovora, obtožbe); vieilli glava

    au premier chef v prvi vrsti, zlasti, predvsem
    de ce chef iz tega razloga
    de son propre chef iz lastnega nagiba, sam od sebe
    chef de brigands roparski poglavar
    chef de cabinet šef kabineta
    chef de chambrée sobni starešina
    chef de chantier gradbeni vodja
    chef comptable višji knjigovodja, računovodja
    chef (de cuisine) glavni kuhar, šef kuhinje
    chef d'entreprise podjetnik, obratovodja
    chef d'équipe preddelavec; palir
    chef d'escadre, d'escadrille (aéronautique) vodja eskadre, eskadrilje
    chef de l'Etat vodja države
    chef d'état-major štabni šef
    chef de l'état-major général šef generalnega štaba
    chef de famille družinski poglavar
    chef de file prvi vojak v vrsti, figuré (kolo)vodja
    chef de gare postajni načelnik
    chef de gouvernement predsednik vlade
    chef nègre, de tribu črnski, plemenski poglavar
    chef d'orchestre kapelnik, dirigent
    chef de train vlakovodja
    chef d'accusation glavna točka obtožnice
    le chef de saint Denis glava sv. Dionizija (relikvija)
    commandant masculin en chef vrhovni poveljnik
    ingénieur masculin en chef glavni inženir
    médecin masculin en chef višji zdravnik
    rédacteur masculin en chef glavni urednik
    il a des biens du chef de son père on ima premoženje po očetovi strani, po očetu
  • Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

    1. Chīa -ae, f
    a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
    b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
    c) Hijka, preb. Hiosa: H.

    2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

    3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

    4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).
  • chose [šoz] féminin

    1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

    2.

    un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
    autre chose nekaj drugega
    avant toute chose predvsem, zlasti
    de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
    bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
    chaque chose en son temps vse ob svojem času
    par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
    maintes choses marsikaj
    la même chose ista stvar, isto
    pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
    quelque chose nekaj
    quelque chose comme približno, okoli
    quelque chose que kar koli
    choses communes skupno imetje
    chose infaisable nemogoča stvar
    chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
    chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
    choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
    les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
    de prix dragocenost
    chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
    état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
    leçon féminin de choses nazorni pouk
    M. Chose gospod Ta in ta
    un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
    acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
    aller au fond des choses iti stvarem do dna
    appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
    avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
    se croire quelque chose imeti se za pomembnega
    dire le mot et la chose odkrito povedati
    dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
    être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
    être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
    être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
    être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
    c'est chose faite stvar je opravljena
    voilà où en sont les choses tako stoje stvari
    les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
    ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
    faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
    faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
    regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
    il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni
  • cingula-ae, f(cingere) jermen, zlasti konjska podprsnica: aspicis, ut... nova velocem cingula laedat equum? O.
  • circus -ī, m (prim. gr. κίρκος, κρίκος obroč, krog, lat. curvus)

    1. krog, kolobar (astr.): Acc. ap. Non., M.; o Rimski cesti na nebu: vidisti magnum candentem serpere circum, lacteus hic nimio fulgens candore notatur Ci. (Arat.), splendissimo candore inter flammas circus elucens Ci., c. lacteus Macr.

    2. večinoma occ. tekališče, dirkališče za konje in vozove, cirkus: decedere circo... populum... iubet V. V Rimu je bilo več takih dirkališč, poseb.
    a) circus maximus Véliki cirkus, najznamenitejši cirkus, ki ga je dal zgraditi Tarkvinij Prisk v kotlini med Palatinom in Aventinom; imel je prostora za 150000 gledalcev. Pozneje sta ga v dolžino povečala Cezar in Trajan, tako da je imel prostora za 400000 ljudi: Varr., Ci., L., O. idr.; imenovan je bil tudi magnus circus: O. ali circus magnus: Plin. ali samo circus: de circo astrologi Enn. ap. Ci., in circo et in foro Ci., L., Vell., Plin., ut locus in circo daretur tribulibus Ci., per circum duci Ci. ali agi Plin., circo ludos celebrare O., triviales ex circo ludi Suet., c. capax populi O.
    b) circus Flaminius Flaminijev cirkus severozahodno od Kapitola; l. 221 ga je zgradil cenzor Gaj Flaminij: Varr., Ci., L. idr., samo circus imenovan: prospicit a templo summum brevis area circum O., altera pars circi custode sub Hercule tuta est O.
    c) Vaticānus circus Vatikanski cirkus, ki ga je v vatikanski nižini začel graditi Kaligula, dokončal ga je Neron: in Vaticano Gai et Neronis principum circo Plin. Rimski cirkusi, zlasti c. maximus, so bili najsijajnejša zbirališča rim. sveta; tu so se zbirali mladi gospodje s svojimi lepoticami: O.; ob zunanjih stenah cirkusov so bile lope (tabernae) vedeževalcev, glumačev, vlačug idr.: Ci., Suet., od tod c. fallax H., clamosus Mart., raucus Iuv. Tudi v drugih krajih so bili cirkusi, npr. circus maritimus Obmorski cirkus pri Anagnijanih: L., Ojnomajev (Oenomaus) cirkus v elidski Pisi: Stat.; Scipionov v Hispaniji: Sil. — Met.: gledalci v cirkusu: circo innumero Sil.