Franja

čàtisati -išēm (t. čatmak) (se)
1. prispeti: kad mu čatiše pismo
2. zbrati se, zbirati se: svi se čatišu oko njega
3. sešiti, šivati: čatisati haljinu

endivisionner [-vizjɔne] verbe transitif zbrati ali organizirati (čete) v divizije

frequento -āre -āvī -ātum (frequēns)

I.

1. v velikem številu zbrati, sklicati, vkup spraviti: casu hic dies scribas ad aerarium frequentarat Ci., populum tabernis clausis frequentare Ci.

2. obljuditi, naseliti, zasesti, oživiti: ea loca cultoribus frequentabantur S. prebivalci so oživljali, fr. urbes Ci., solitudinem Italiae fr. Ci., Pactolon Satyri Bacchaeque frequentant, at Silenus abest O. Italiam duodetriginta coloniarum numero frequentavit Suet.; ret.: contiones legibus fr. L. oživiti s svetovanjem zakonov. —

II.

1. v velikem številu obiskovati, večkrat hoditi, — zahajati, skupaj vreti, zbirati se: iuventus, quae domum Catilinae frequentabat S., opifices agrestesque frequentabant Marium S., so se zbirali okoli Marija, ne coetu (concursu) salutantium frequentaretur T. da ga ne bi trumoma obiskovali, frequentabant eius domum optimi iuvenes Q.

2. slavnosti trumoma obhajati, praznovati: publicum est, quod civitas universa frequentat, ut ludi, dies festus, bellum Ci. (zevgma): fr. dies sollemnes, exsequias Suet.; occ. (o posameznikih) praznovati (obhajati) z mnogimi drugimi: regis adest coniux arcanaque sacra frequentat O., accessi sacris Bacchēaque sacra frequento O., quando Quinquatruum festos dies apud Baias frequentabat T. —

III.

1. pogosto (večkrat) obiskati, = obiskovati, večkrat hoditi, večkrat zahajati: loca ob calorem minus frequentata S. redkeje obiskovani kraji, dum deus Eurotan frequentat O., nostras domos ut et ante frequentat O., qui Pacarium frequentabant T. ki so ga navadno obiskali, princeps locum assidue frequentavit Suet.

2. metaf. ponavljati: „Hymen“ clamant, „Hymenaee“ frequentant O. ponovno kličejo. — Od tod adj. pt. pf. frequentātus 3

1. obilno preskrbljen, obilujoč s čim, bogat s čim: aliud genus est non tam sententiis frequentatum … Ci.

2. pogosto rabljen ali obiskovan, pogost(en), navaden: pavimenta, aromatitis reginis frequentata Plin.; abl. n. adv. frequentātō pogosto(ma), često: Ap.

globō -āre (-āvī) -ātum (globus)

1. zaobliti, zaokrogliti, med. zaokrogliti se, zaobliti se: formam mundi in speciem orbis absoluti globatam esse PLIN., guttae parvis globantur orbibus PLIN., in rotunditatem globari PLIN.

2. skupaj zbrati, v krdelo zbrati, v gručo zbrati, med. skupaj,v krdelo zbrati se, zgrniti (strniti) se, nakopičiti se: examen (apum) circa regem globatur PLIN., si ... nubes globabuntur PLIN.

gregō -āre -āvī -ātum (grex) združiti, zgrniti: Maeotidae ita se gregabant, quasi ... VOP. – Kot dep. med. gregor -ārī -ātus sum v eno čredo se združiti, se zbrati, se strniti; o živalih: Idaliae volucres, ... caeloque domoque gregatae STAT.; pren.: nunc oves facti duce te gregantur pacis in aulam PAUL. NOL.; metaf. o ljudeh: strniti se, zgrniti se, zbrati se: totidem totidemque gregati ferte manus STAT.

Opomba: Pri LUCR. (I, 452) je seque gregari tmeza = segregarique.

gŕnuti gr̂nēm
I.
1. grebsti, zgrebsti, zgrniti: grnuti vatru rukama
2. zgrinjati se, zgrniti se, zbrati se: grnuo je narod sa svih strana
II. grnuti se zgrinjati se: mrak se bijegom grne naglo se mrači

grouper [grupe] verbe transitif postaviti, razporediti, zbrati v skupine, grupirati; verbe intransitif tvoriti skupino

se grouper grupirati se (par po), zbrati se (autor de okoli)
envoi masculin groupé (commerce) mešana pošiljka

gruppieren zbrati v skupine, oblikovati skupine; sich gruppieren zbirati se

in-quīrō -ere -quīsīvī (-quīsiī) -quīsītum (in [praep.], quaerere) (po)iskati kaj: Aug., corpus magnā cum curā inquisitum non invenit L., sedes Iust.; pren.: veram illam honestatem expetens, quam unam natura maxime inquirit Ci. najbolje zna poiskati, terminum mali Ci., verborum originem, talia, quaedam Q.

2. preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izslediti, zaslediti (zasledovati), poizvedeti (poizvedovati) o čem: iuvenis rem inquisitam detulit L.; z obj.: vitia alicuius H., omnia, quae ad eam rem pertinent, inquiritis Ci., omnia ordine L., lucis usuram oculis Amm.; pass.: auctor desinat inquiri O. naj preneha poizvedovanje o njem; z in: in te Ci., in patrios annos O. preštevati, diligenter in ea i. Ci., fama in orbem O., in patrimonium Sen. ph., in secreta nostra Plin. iun.; z de: de se atque Hercule T., de opere Q.; z odvisnim vprašalnim stavkom: cui placeas, inquire O., in eum, quid agat, … inquiritur Ci.

3. occ. (jur. t. t.) iskati dokazila za tožbo, dokazila (dokaze) zb(i)rati, nab(i)rati: Suet., te accusaturus est et inquisitum in te venit Ci., istius in inquirendo multa furta cognovi Ci., inquirente Cn. Domitio subiit iudicium (reus) Ci., in competitores i. Ci., in Siciliam Ci., de rebus capitalibus Cu., de iis (sermonibus), quorum … L.

4. spraš(ev)ati koga: multos de rebus obscurissimis Cass. — Od tod adv. pt. pf. inquīsītē skrbno, natančno preiskujoč: Gell.; komp. inquisītīus: Gell.

izdòlaziti -īmo drug za drugim priti, v presledkih prihajajoč se zbrati: izdolazili su seljaci iz udaljenih sela

izrukovèdati -ām zbrati v snope: sve smo žito izrukovedali, ali nismo povezali

jáviti jâvīm zbrati ovce in jih gnati s paše

masser [mase] verbe transitif, médecine masirati; zgnesti, stlačiti, skupaj stisniti; skupaj zbrati, (na)kopičiti, nagrmaditi; verbe intransitif, populaire garati

se masser zbirati se skupaj; militaire formirati se, postaviti se v strnjen red

meet^*2 [mi:t]

1. prehodni glagol
srečati, sestati se s kom; spoznati, predstaviti, biti predstavljen komu; počakati koga (na postaji)
figurativno zadovoljiti, izpolniti (željo); spoprijeti se s kom, nastopiti proti komu
figurativno postaviti se po robu, premagati (težave), rešiti (problem), opraviti s čim; naleteti na koga; ustrezati, ujemati se; izpolniti (obveznosti), plačati (stroške)

2. neprehodni glagol
srečati se, sestati se, zbrati se; spoznati se; združiti se, stikati se (ceste), dotikati se, priri vstik; ujemati se, skladati se; naleteti (with na)
doživeti, pretrpeti (with)

to meet each other (one another) srečati se
well met! lepo, da smo se sestali!
pleased to meet you veseli me, da sva se spoznala
meet Mr. Brown da vam predstavim g. Browna
ekonomija to meet a bill plačati dolg, honorirati (menico)
to meet the case zadostvovati, biti primeren
to meet one's death umreti
he met his fate umrl je
he met his fate calmly sprijaznil se je zusodo
to meet the eye prikazati se, pasti v oči
to meet s.o's. eye spogledati se s kom
there is more in it than meets the eye za tem tiči več
to meet the ear priti na ušesa
to meet expenses plačati stroške
the supply meets the demand ponudba ustreza povpraševanju
to meet s.o. half way popustiti, iti na pol pota nasproti
to meet one's match naleteti na sebi enakovrednega človeka
to make both ends meet shajati (s plačo)
to meet misfortunes with a smile hrabro prenašati nesreče
to meet trouble half way biti prezgodaj zaskrbljen, prezgodaj se razburjati
to meet s.o.'s wishes izpolniti komu želje
to meet with doživeti, naleteti na kaj, ameriško strinjati se
he met with an accident ponesrečil se je
to meet with success uspeti
to be well met dobro se ujemati
this coat does not meet ta suknja je pretesna

mob² [mɔb]

1. prehodni glagol
navaliti na koga ali kaj, napasti

2. neprehodni glagol
zbrati se (drhal), razsajati, razgrajati

načéčiti se nàčēčīmo se zbrati se: borci se načečili u šumi

nàčetiti se -īmo se, načétiti se nàčētīmo se
1. zbrati se, zgrniti se, zbrati se v trume: vukovi se načetili
2. zgnesti se: načetiti se u uskoj ulici, u tijesnoj sobici

nàjatiti se -īmo se zbrati se v jato, gručo: na tarabi najatila su se djeca

nàljeći, nàljegnuti nàljegnēm priti, zgrniti se, zbrati se, prihiteti, navreti od vseh strani: naljegoše ljudi sa svih strana; naljegla je nepregledna svjetina, gl. tudi naleći

naròjiti se nàrojīm se
1. narojiti se: mnogo se pčela narojilo
2. zbrati se: narojile se skupine pjevača