Franja

tasca f

1. obl. žep:
tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
fazzoletto da tasca žepni robec
avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti

2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)

3. kulin. slaščičarska vrečka

4. anat. žep; mošnja:
tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro

titolo m

1. naslov:
titoli di testa film filmska glava; špica

2. pravo pravni naslov; pravica:
a titolo gratuito, oneroso zastonj, proti plačilu
titolo di una pretesa utemeljitev zahteve
titolo di reato naslov kaznivega dejanja

3. naslov, naziv, titula:
titoli accademici akademski nazivi
titolo di campione šampionski naslov
titolo di studio šol. naziv, šolska kvalifikacija
concorso per titoli šol. razpis za izvolitev v naziv (na podlagi objavljenih del)

4. ekst. naziv, ime; sloves; iron., šalj. žaljiv, grd priimek:
dare a qcn. il titolo di vigliacco koga obkladati s podležem

5. ekst. pren. pravica
a titolo di kot, za:
a titolo di rimborso spese za povračilo stroškov
con giusto titolo upravičeno
aver titolo alla gratitudine di zaslužiti si hvaležnost

6. ekst. vrednostni papir:
titoli di Stato državne obveznice

7. publ. naslov

8. kem., tekstil titer:
titolo dell'oro odstotek zlata (v zlitini)

9. (slovarsko) geslo, lema

10. relig. svetnik (po katerem se imenuje beneficij, cerkev); beneficij

tot tujka latinsko

A) agg.

1. toliko:
comperare tot capi per un valore di tot milioni kupiti toliko kosov za toliko milijonov

2. ta:
la consegna è fissata il mese tot, il giorno tot blago se izroči tega meseca, tega dne

B) pron. toliko; ta (v datumih):
guadagnare tot, spendere tot zaslužiti toliko, zapraviti toliko
oggi ne abbiamo tot danes smo tega in tega

tōzzo² m kos (trdega kruha):
per un tozzo di pane napol zastonj
guadagnare un tozzo di pane zaslužiti komaj za kruh

tudi auch; (prav tako) ebenfalls
kot tudi als auch, sowie
ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch …
pa tudi und auch
tudi ne auch nicht, [ebensowenig] ebenso wenig
mit- (prizadet/napaden mitbefallen, praznovati mitfeiern, šteti mitzählen, zaslužiti mitverdienen)
tudi imeti besedo ein Wörtchen mitzureden haben
tudi jaz bi postavil vprašanje ich habe eine Gegenfrage
tudi jaz imam prošnjo ich habe eine Gegenbitte
tudi to se zgodi so etwas soll vorkommen
in tudi če … und sollte auch …

upoštévanje consideración f ; atención f observancia f

upoštevanja vreden considerable, estimable, digno de atención
zaslužiti upoštevanje merecer (ali ser digno de) atención, ser notable

velíko beaucoup, bien, nombre de, quantité de

veliko denarja beaucoup d'argent
veliko ljudi un grand nombre de personnes
veliko sreče! bonne chance!
veliko zabave! bon amusement!, familiarno je vous en souhaite!
veliko zaslužiti gagner gros
veliko hrupa delati faire grand bruit
veliko boljši (lepši) bien meilleur (plus beau)
veliko več beaucoup plus
veliko večji je od mene il est (de) beaucoup plus grand que moi
ni veliko manjkalo, da bi … il s'en fallut de peu que … (ne) …; + subjunktiv, peu s'en fallut que …, il ne s'en est pas fallu de beaucoup que …

vešála gallows pl, gallows tree, gibbet

zrel za vešála ripe for the gallows, fit for the gibbet
dati, obesiti na vešála to hang on the gallows
obsoditi, poslati na vešála to send to the gallows
priti na vešála to finish up on the gallows
umreti na vešálih to die on the gallows
zaslužiti vešála to deserve hanging
za to bo prišel na vešála he will hang for it

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

worthy¹ [wə́:ði] pridevnik
vreden; primeren, ustrezen; cenjen, časten, dostojen, ugleden, viden, vrl

worthy adversary dostojen, enakovreden nasprotnik
worthy of credit verodostojen, ekonomija vreden, sposoben kredita
worthy to live vreden živijenja
blame worthy vreden graje
a worthy reward ustrezna, primerna nagrada
the worthiest of blood britanska angleščina, pravno sinovi, moški dediči
to be worthy of s.th. biti vreden česa, zaslužiti kaj
praise-worthy pohvale vreden

zahvala samostalnik
1. (izraz hvaležnosti) ▸ köszönet Zahvalo za moje sedanje uspehe dolgujem predvsem staršem. ▸ A szüleimnek tartozom köszönettel az eddig elért sikereimért.
V zahvalo za njene pesmi in prijetno dopoldne smo ji podarili sliko z otroškimi risbicami. ▸ Köszönetként a dalaiért és a kellemes délelőtti időtöltésért gyermekrajzokat kapott tőlünk ajándékba.

2. (listina) ▸ dicsérő oklevél, köszönő oklevélZa svoje požrtvovalno delo je Silva prejela mnogo priznanj in zahval Rdečega križa Slovenije. ▸ Silva áldozatkész munkájáért számos elismerést kapott, valamint a Szlovén Vöröskereszt dicsérő oklevelét.

zèlen zelèna zelèno, dol. zèlenī -ā -ō
1. zelen: -a salata, krma, galica; -a zemlja tirolsko zelenilo: -i škriljevac zeleni skrilavec
2. zelen: biti zelen od zavisti; -i val zeleni talas zeleni val; zeleni kader zgod. proti koncu 1. svet. vojne vojaški begunci iz avstro-ogrske armade v Slavoniji in Sremu; zeleni kadar zgod. med 2. svet. vojno kvizlinška organizacija bosenskih muslimanov
3. zelen, neizkušen, mlad: biti još mlad i zelen
4. zelena kada bot. beli narcis; zelena boca bot. bodič
5. zelena internacionala
6. pojesti što na zeleno porabiti denar, ki ga je treba šele zaslužiti; prodati, kupiti pšenicu na zeleno prodati, kupiti pšenico, ko še raste

življênje life; living; existence; being; subsistence

brez življênja lifeless; inanimate, inactive
v cvetu življênja in the prime of life
za vse življênje for life, for one's lifetime
v vsakdanjem življênju in everyday life
v vsem mojem življênju in all my born days
(skozi) vse moje življênje all my life (ali lifetime)
pasje življênje dog's life
vojaško življênje army (ali military) life
enolično življênje humdrum existence
sit življênja sick of life, pogovorno fed up, žargon browned off
posmrtno življênje afterlife
golo življênje bare existence
bedno življênje wretched life
dolgo življênje longevity
družbeno življênje social life
razvratno življênje dissolute (ali depraved) life, dissipation
udobno življênje easy life
borba za življênje struggle for life
način življênja way (ali manner) of life, ways pl, conduct
aktivno življênje active (ali busy) life
brezdelno življênje idle life
denar ali življênje! stand and deliver!
boj na življênje in smrt life-and-death struggle, mortal combat
le enkrat v življênju only once in a lifetime
takšno je (pač) življênje! such is life!
dokler je življênje, je upanje while there is life, there is hope
življênje ni samo zabava, ni praznik life is not all beer and skittles
dati (svoje) življênje za domovino to lay down one's life for one's country
imeti žilavo življênje to have nine lives
imeti komaj dovolj za življênje to have barely enough to live on
gre za življênje ali smrt it is a matter of life and death
gre za moje življênje my life is at stake
izgubiti življênje to lose one's life
deset oseb je izgubilo življênje ten persons lost their lives
ostati pri življênju to remain alive, to survive, to keep body and soul together
nihati, viseti med življênjem in smrtjo to be hovering between life and death
njeno življênje visi na nitki her life is hanging on a thread
rešiti si življênje to save one's life
ne poznaš še dosti življênja you haven't yet seen much of life
podariti sovražniku življênje to spare an enemy, to spare an enemy's life
prositi za (svoje) življênje to beg for one's life
obuditi koga k življênju to revive someone
staviti na kocko svoje življênje to take one's life in one's hands
enako vzeti dobro in slabo v življênju to take the rough with the smooth
spremeniti svoje življênje to change one's way of living
poklicati kaj v življênje (figurativno) to start something, to initiate something, to call something into being
stopiti v življênje to come into being, to enter the world
streči komu po življênju to make an attempt on someone's life, to seek someone's life
tvegati svoje življênje to risk one's life, to dice with death
umakniti se izjavnega življênja to withdraw from (ali to give up) public life
uspeti v življênju to make one's way in the world, to rise in the world
vzeti si življênje (napraviti samomor) to take one's own life
življênje si je vzel he made away with himself, he committed suicide, he took his own life
zaslužiti ravno za (golo) življênje to earn just enough to live on, to earn a bare living, to make just enough to get by (ali to rub along)
imam dovolj do konca (svojega) življênja I have enough to last me for life
ne zasluži dovolj za življênje he doesn't make enough to keep body and soul together
začeti novo življênje to start a new life, (figurativno) to turn over a new leaf
živeti dvojno življênje to lead a double life
živeti enolično življênje to lead a humdrum existence
zagreniti komu življênje to embitter someone's life
živeti žalostno življênje to live a miserable life
živeti veseljaško, uživaško, razburljivo življênje (žargon, figurativno) to burn the candle at both ends
žrtvovati svoje življênje to sacrifice one's life

горб m grba; (lj.) hrbet;
зарабатывать своим горбом zaslužiti s trdim delom, prigarati;
испытать на своём горбу občutiti na svoji koži

загонять, загнать (za)gnati, segnati (v stajo živino); pregnati; obkoliti (divjad); z gonjo (iz)mučiti; spraviti v zadrego; zabi(ja)ti;
загнать лошадь konja preutruditi, s prehitro ježo pokvariti;
з. копейку (деньгу) zaslužiti denar

зашибать, зашибить udarjati, udariti; ubi(ja)ti;
з. деньги denar (za)služiti;
з. копейку marsikako kopejko zaslužiti;

промышлять, промыслить dobi(va)ti; (za)služiti si kruh s čim; preživljati se s čim; pridobi(va)ti;
п. земледелием kmetovati;
п. торговлей trgovati;
тут и на хлеб не промыслишь tu si še kruha ne moreš zaslužiti;
он промыслил себе состояние pridobil si je premoženje

пропитание n (zast.) prehranitev, prehrana;
заработать себе на п. zaslužiti si za golo življenje

хлеб m

1. pl.
хлебы kruh (gov.) hrana;
х. да соль (lj.) dober tek;
хлеб-соль водить с кем prijateljevati s kom;
ситный х. kruh iz presejane moke;
заработать на х. zaslužiti za kruh, za življenje;
жить на хлебах у кого biti na hrani in stanovanju; živeti na tuje stroške;

2. pl.
хлеба žito
х. на корню nepožeto žito;
хлеба стоят отличные žito izvrstno kaže, obeta se dobra letina